Ongudu yovanafaalama koshitopolwahoololo shaZambezi Etitatu okwa li ya ninga ehololomadilaadilo lopambili okudja pomatala omalandifilo moKatima Mulilo va yuka keembelewa dewiliko loshitopolwahoololo, oko va yandja omukandanyenyeto wavo.
Va nyematekwa koumbudi weengobe itau xulu moshitopolwahoololo nosho yo oimbuluma yovanhu va dja poushiindalongo (Zambia), ovanafaalama ova indila etanga leameno laNamibia li ye mo moshikumungu omu, tava ti kutya oimbuluma ihapu ohai ningwa kovakwashiwana vaZambia va homata ovo tava twikile nokupiyaaneka ovakwashiwana.
Ovanafaalama momukanda wavo wa shangelwa presidente Netumbo Nandi-Ndaitwah ova popya kutya onghalo yeameno moshitopolwahoololo oya naipala.
Ta lesha omukandanyenyeto ponhele yongudu, omunashipundi wehangano ledina Liselo-Kamenga Anti-Stock Theft Association moshitopolwahoololo, Vincent Siliye okwa ti “ovalumenhu va homata ve na eendjebo otava monifa ovanafaalama oixuna moshitopolwahoololo, tava longo oimbula neenghono puhe na omahandukilo.
Luhapu, onduba yeengobe da vakwa ohai uya moshilongo shetu okudja koZambia pa fa ashike puhe na etanga leameno la pewa eenghono kekotamhango loshilongo dokwaamena nokupopila oushili woshilongo.”
Okwa ti eengobe di dulife po300 di na ongushu yeemiliona N$24 oda vakwa po momudo 2019, ashike inadi monika, ta weda po kutya “ovafufi ohave ya nokudja moNamibia, kutya nee omoshanga shomutenya ile okonguloshi, va homata, tava yeulula oyuunda yetu konguloshi ndee tava kufa ko osho va hala.”
Pakuweda po, ovanafaalama ova popya kutya oungangala ou owa teya eeveta dihapu daNamibia shaashi owa tameka nokushinga po eengobe wa yuka koukongo uhe li paveta woifitukuti, okukwata eeshi kuhe li paveta, okuteta omiti, okuxwika omifitu nokuteyaula po oinima yepangelo, mokati ashike kaikwao.
Shaashi moshitopolwahoololo omu na eekamba dovakwaita di li nhee novanambelewa veameno ve li lwopo7 000, ovanafaalama otava pula ovanambelewa ava ve lihanene eenhele odo hadi ningilwa oimbuluma ei moshitopolwahoololo.
Otava indile yoo kutotwe ongudu yokulwifa oumbudi weengobe noimbuluma yokeengaba nosho yo oikonga yokeengaba.
Shimwe vali, ova hala kuningwe eenghundafana da mana mo naZambia opo a longele kumwe naNamibia mokukwata eengangala edi nokukonga oimuna yovanhu.
Ngoloneya waZambia Dorothy Kabula-Simushi okwa tambula ko omukanda ndee ta udaneke kutya ote u fikifa kupresidente. – NAMPA




