Ewiliko lodoolopa yaGibeon ola yandja oinima yopaumwene youkoshoki kovanadolongo noikunwa kovanambelewa vopolifi yaNamibia Etivali ongepandulo eshi tai longo ye lipaka mo mokukaleka odoolopa i na eameno.
Eshi kwa li ta yandje oinima ei, omunashipundi wewliliko lodoolopa, Ellerien Isaaks, okwa denga omufindo kelitulemo lewiliko mokunghonopeka elongelokumwe lalo nopolifi yaNamibia mokukelela oimbuluma nokutunga po omudingonoko u na eameno.
“Oshinima eshi otashi holola elitulemo letu tali twikile lokuyambidida ovanambelewa vokukwatela po oveta nelandulafano nosho yo eepolohama devyulonghalo.
Elongelokumwe letu laalushe ola fimana mokukwatela po ombili nelandulafano moGibeon,” Isaaks osho a ti ngaho.
Isaaks okwa popya kombinga yomilandu dokushonopeka oimbuluma, mwa kwatelwa omakwatafano eli nawa nelongelokumwe noinima oyo tai di ouwa woshiwana, mangha ta pula opolifi i kale nokuninga oikonga yakeshe efiku, unene ngaa meendingosho ndee tai shonopeke omaweelelo a pitilila.
Omunashipundi natango okwa holola yoo vali omukundu kombinga yomaliumbato ovaendi kolupadi, ta ti luhapu ohava anye okuyandja omhito koyeendifo nokutuka ovashingi voihauto, ta indile opolifi i tale komukundu ou.
Metumwalaka laye la yuka kovanadolongo, Isaaks okwa ti, “Otu wete kutya ondjila yeni kai shi ipu, ashike otwa itavela munye.
Oukwatya weni inau likolelela komapuko omonakudiwa.
Omaano aa ashona otaa ulike kutya otu na nanye nohatu yambidida evyulonghalo leni. Omu na omhito yokulundulula oinima, okulihonga, okukula nokuninga elunduluko liwa ngee mwa alukile moshiwana.”
Omunambelewa wopolifi Ndeleni Abel, oo a tambula ko oinima ei ponhele yewiliko lopolifi yaGibeon, okwa ti: “Otu hadi omapandulo. Otwe lineekela ohatu ka longela kumwe neekamusela tu kaleke odoolopa ya amenwa.”
Omaano aa kwatela mo outi vokomayoo, oukote, omaadi, eefewa, omeva noukunwa, mokati ashike kaikwao.
–NAMPA










