Minista womakwatafano opaiwana noipindi, Selma Ashipala-Musavyi okwa pula elongelokumwe lakola naChina lokuweda ongushu keedjo dopaushitwe doshilongo nokuninipika eemwaka dopaipindi moshilongo.
Eshi kwa li ta popi koNamibia-Shenzhen Networking Cocktail Reception moChina Omaandaxa.
Ashipala-Musavyi okwa ti oshilongo otashi twikile nokulandifa eedjo dopaushitwe dihe na ongushu omanga tashi lande oilongomwa yongushu kondje yoshilongo, osho sha eta omwaka wakula moipindi.
“Nande okulandifa oinima kondje yoshilongo okwa ya pombada omido edi, natango otu na omwaka wakula moipindi naChina noilongo ikwao ihapu.
Omwaka ou otau dulu ashike okufitikwa ngee oshilongo, omahangano nookaume kopaipindi ova weda ongushu keedjo dopaushitwe,” osho a ti ngaho.
China naNamibia natango ookaume va kula paipindi, e li poutivali moilonga oyo hai landwa oilongomwa kuNamibia nopoutitatu moilongo oyo hai landifwa oinima kuNamibia.
Oipindi pokati koilongo ei ivali oya ya pombada meendelelo, okudja lwopeebiliyona di li N$22 momudo 2019 okuya peebiliyona di li N$23.7 momudo 2024.
Ashipala-Musavyi okwa ti oinima oyo Namibia ha landifa koChina oya kwatela mo unene ouraniuma, ongopolo neeshi. Omanga oyo ha lande koChina ya kwatela mo, omashina, oyeendifo, oiyata noinima yomomaumbo.
Okwa ti kutya okutula eedjo dopaushitwe ongushu nokumona omauwa okudja mudo oshinima sha fimana keliko loshilongo, tashi lalakanene okutota oilonga nokuyambula po eenghalamwenyo dovanhu.
“Otu yadi eliko nohatu yandje eemhito moikondo ya yooloka, mwa kwatelwa ounamapya nounaimuna, oikwamina, oikwanghono, okunduluka nomatalelepo,” osho a ti ngaho, ta indile yoo eengeshefa daChina di kufe ombinga mokulonga nokunduluka oinima moshilongo.
Okwa popya kutya oshilongo oshi li pondodo iwa yokulonga nokuyelukila oinima moshitopolwa, tashi ya mbididwa keyambulepo lomatungo, noikwanghono oyo ihai pu po neemhito dokukufa ombinga momalandifo opashitopolwa okupitila momaudafano opaipindi.
Okwa weda po kutya etuliloshikepa laMbaye, la yambuka po molweyambidido laChina, paife otali dulu okuungaunga nomitwalo dakula neembautu.
“Oshinima eshi osha tula Namibia pondodo yokupitila oinima yokoumbuwanhu waAfrica, unene ngaa yoilongo yopoushiinda ngaashi Botswana, Zambia naZimbabwe.
Otwa tula moilonga omilandu dokuxwaxwameka oipindi, mwa kwatelwa nokutula mumwe eengaba nokuwedela eevili doilonga yokeengaba odo hadi longo efiku alishe paife pokati koilongo yetu yopoushiinda,” osho a ti ngaho.







