Banner Left
Banner Right

Omadina ovahoololi e dule po15 500 okwa kufwa mo momusholondodo wovahoololi

Elsie Nghikembua

Omadina e li lwopo15 560 okwa kufwa mo momusholondodo wovahoololi pefimbo lokutalulula ouyelele, okomisi yomahoololo yaNamibia yedina Electoral Commission of Namibia (ECN) osho ya shiivifa ngaho.

Okomisi oya ti omadina aa okwa li keshe limwe la shangifwa luvali kwa longifwa okamutwe koshilongo kamwe akeke.

Omusholondodo waxuuninwa wovahoololi okwa li wa nyanyangidwa ndee tau yandjwa kukeshe ongudu yopolitika u konakonwe Omaandaxa.

Omunashipundi wokomisi yomahoololo Elsie Nghikembua Omaandaxa okwa ti tete okomisi okwa li ya mona omadina e li 13 685 e liendulula.

“Omadina oo e liendulula, kwa wedwa vali e li 1 875, okwa li ovaningi vomaindilo ovo kwa li ve lishangifa luvali okupitila mokulongifa omaufemba a yooloka,” Osho a ti ngaho.

Okomisi yomahoololo okwa li ya longifa osystema yayo yomanyala opo i koleke ovanhu ovo ve lishangifa omahoololo.

“Momalilongekido okumanifa nokuyandja omwaalu wovahoololi waxuuninwa oo we linyolifa, okomisi, mokupitila momatalululo a twikilafana ouyelele womalishangifo ovahoololi oo kwa li wa yandjwa momafiku 29 Auguste, okwa li ye shi pondola okumona omadina e li 1 875 e liendulula,” Omunashipundi osho a ti ngaho.

Eshi osha eta omwaalu aushe kumwe u kale u fike po15 560.

Ovanhu vahapu ovo ve lishangifa omahoololo ovo vo va dalwa pokati komido 1981-1996.

Ovo va kalela po omwaalu u fike po900 102 womomiliyona imwe oshinghwanyu nhee wovanhu ovo ve lishangifa omahoololo.

Ovanhu ovo va dalwa pokati komudo 1945 no1964 ova kalela po omwaalu u fike po161 328 wovahoololi, omanga ovanhu ovo va dalwa pokati komudo1925 no1944 nove linyolifa omahoololo ve li ashike 27 964.

Ovanamibia ovo va dalwa konima 1925 nove linyolifa omahoololo ove li ashike 1 051.

Ovakainhu vahapu ovo ve linyolifa omahoololo, ve na omwaalu u fike po784 009, omanga ovalumenhu ve fike ashike po665 560.

Ovanamibia ve fike pomiliyona imwe oshinghwanyu imwe ova longifa oumutwe vavo voshilongo opo ve linyolife va dule okukahoolola muNovemba, omanga ve li 282 218 va longifa okamutwe koshilongo aka kape opo ve linyolife.

Vamwe ve li 10 045 ova longifa eepassporta davo, ve li 44 720 ova longifa eedjapo davo domadalo ile omikandaano da dja kopolifi opo ve lishangife.

Omwaalu natango owa ulika kutya ovanhu vamwe ve li 1 501 ova longifa oumutwe vavo vakulu vaSouth West Africa novanhu ve li 1 856 ova longifa eedjapo domadalo ile omikanda dokushinga.Ovanhu ve na oulema ve li 21 757 ove linyolifa opo va ka hoolole.

Okomisi yomahoololo oya tula omaulema aa meengudu omo mu na ovanhu ve na eemati dopashinanena (710), ovanhu ovo ihava monoko (3 199), ovanhu ovo ihava popi (1 742), omanga ovanhu ovo ve na omaulema opalutu ve li 16 106.

Ovanyasha ovo ve lishangifa va ka hoolole ove li 609 596, omwaalu oo wa kalela po eepelesenda 42 novakulunhu okudja peedula 35 ova kalela po eepelesenda 58 dovahoololi.

Eshi osha eta omwaalu wovanhu u kale u fike po839 973.

Kamusela wongudu yoLandless People’s Movement (LPM) Ivan Skrywer Omaandaxa okwa lombwela oDesert Radio kutya eengudu dopolitika oda kala da kwatelwa mo moinima yomahoololo okudja ngaa petameko.
“Mwa kwatelwa omikanda da nyolelwa kopolifi.

Onghee nee ouyelele otashi dulika u kale oshinima shomeni, kombinga yomukanda wa yandjwa pefimbo ndee tau fiki, otwa kala lela twa kwatelwa mo pendodo adishe douyelele womahoololo,” Osho a ti ngaho.

Skrywer okwa ti oLPM otai konakona kokuulufa komafiku omahoololo.

“Omwa ninga shike? Omwa ninga eshi? Odo eenghundafana fye ongeekomitiye doinima ya pamba opolitika twa kala tu li mudo nokufininika oECN fiyo onena,” Osho a ti ngaho.

Okwa ti ewiliko lokomisi yomahoololo ola lunduluka.

“Nale, okwa li ovakalelipo ve na omikalo dakaka nosho yo ovanambelewa ovo kwa li ve na ekwatafano novakengeli vongudu tai pangele.

“Oto mono ashike omaliumbato avo ngee va i meembelewa davo, omaliumbato avo otaa lunduluka, otava lunduluka koipala,” Skrywer osho a ti ngaho.

Omukalelipo wehangano ledina South West Africa National Union Issascar Tjihoreko Omaandaxa okwa ti okwa panda omukalo oo okomisi yomahoololo tai ungaunga noikumungu yomahoololo yopetameko.

“Ondi wete kutya otava longele kumwe nawa.

Otava longo oilonga iwa.

Otwa mona ashike omusholondodo waxuuninwa wovahoololi. Nondi wete kutya fiyo opapa, aishe oi li nawa. Keshe shimwe otashi ende nawa,” Osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News