Oivilo yopamifyuululwakalo nai xwaxwameke oukumwe – presidente

OMAONGO … Oshivilo shOmaongo okwa li sha danenwa kOnamega neudo, napresidente pamwe novaleli vakwao vopashiwana okwa li va ya koshivilo oku. Efano: La yandjwa

Presidente Netumbo Nandi-Ndaitwah okwa indila oshiwana shi longife oivilo yopamifyuululwakalo i hanganife oshilongo ponhele yoku i pitika i ete omatopauko.

Eshi kwa li ta popi Olomakaya koshivilo shOmaongo, osho sha ningilwa kOnamega moshitopolwahoololo shaMusati neudo, Nandi-Ndaitwah okwa ti oshivilo otashi holola kutya omifyuululwakalo daNamibia da yooloka odi na eenghono.

“Natu anye neenghono ngaashi tashi dulika okutopolwa komifyuululwakalo detu da yooloka,” Nandi-Ndaitwah ta ti.

Oshivilo shOmaongo ohashi tyapula ongongo, oyo hai kolwa ndee tai di Omaongo.

“Oshivilo eshi oshopamufyuulwakalo ohashi tyapula eenghedi, omufyuululwakalo noukwatya wOvawambo manga yoo tashi xwaxwameke oukumwe momifyuululwakalo da yooloka,” osho a ti ngaho.

Omwoongo ohau di oikulya, oikunwa nomiti dopamufyuululwakalo, sho she u ninga u kale edidiliko loshikondo shounongo wopamufyuululwakalo shaNamibia, osho a ti ngaho.

Okwa weda po: “Ohashi holola yoo noilonga yoomeme, ovo hava kolo ndee tava longekida Omaongo, osho tashi ulike ekufombinga lovakainhu meyambukepo leliko nomokutunga po oshiwana.”

Presidente okwa ti kutya oshikondo shounongo wopamufyuululwakalo otashi dulu okulongifwa nawa shi yambidide eyambukepo lopashiwana.

Eengongo ohadi dulu okuninga ondjema, ile okulonga omaadi okolutu, osho tashi eta omaxupilo komikunda.

“Ohandi pula ovanyasha, ovakainhu noshikondo shopaumwene va longife omhito ei ndee tava longele kumwe nomalelo opamufyuululwakalo va ete po sha tava longifa oinima yetu yomoshilongo,” osho a ti ngaho.

Oshivilo osha tambulwa ko yoo koUnited Nations ongomufyuululwakalo wa fimana nohashi dimbulukiwa keshe odula kelelo limwe lopamufyuululwakalo lomomalelo ahetatu konooli yaNamibia.

Nandi-Ndaitwah natango okwa longifa yoo oshipopiwa shaye a yandje omalimbililo aye kombinga yaasho ta ti “oimbuluma tai piyaaneke ombili neyokomesho olo la lwilwa kovanhu vetu.”

Konima yeelopota lokamati (16) ka xupifa ounona veehamba ovo kwa li va kupulwa momeva kuina Oshoondaxa shinya sha dile ko, okwa shiivifa kutya ota tambula ko okamati aka, Cornelius Shimwaafeni, ongependafule lopashiwana.

Okwa indila Ovanamibia va anye oimbuluma ndee tava longele kumwe nopolifi va lwife oimbuluma.


Latest News