Nigeria a mona omuleli omupe, Obasanjo a thiga po ombelewa

Nigeria a mona omuleli omupe, Obasanjo a thiga po ombelewa

L AGOS – Umaru Yar’Adua okwa ganithwa Ong’Omupresidende omutiyali a hogololwa mu Nigeria ngoka a yi pehala yOmupresidende omukulu ngashiingeyi Olusegun Obasanjo – shoka sha eta oshipundi shopaupresidende shitaambathanwe lwotango pambili moshilongo shoka oshiyamba momahooli.

Umaru Yar’Adua okwa hogololwa nokusindana pethimbo lyomahogololo ga zi ko moka kwa li taku popiwa kutya oga fa inaga enda nawa nenge tutye pauyuuki. Eganithilo lyiilonga lyOmupresidende nguka omupe gwa Nigeria olya ningilwa pu Eagle Square shi li pomatungo omanene gopaupresidende moshilandopangelo sha Nigeria Abuja – mpoka pwa li gwa gongala aaleli oyendji ya Afrika nosho wo aanandiplomaate mboka ya li oombangi naahiwa moshituthi shika sha simana pandjokonona ya Nigeria.Nande nee opwa li omapopyo kutya omahogololo ngoka ga ningwa mu Apilili gwa zi ko oga fa inaga enda nawa kwali oshituthi shika osha ningwa pambili ngaashi naanaa sha li sha tegelelwa.Umaru Yar’Adua gwomimvo 55 ngoka e na uunona utano, okwa sindana po omahogololo ngoka aateleli yomahogololo ya zile miilongo ya Afrika taya popi kutya oga yakwa kongundu tayi pangele yoPeople’s Democratic Party (PDP).Okwa kala Ngoloneya gwoshitopolwa sha Katsina (shi li muumbangalantu woshilongo) uule womimvo hetatu naauambidhidhi ye otaya popi ngeyi kutya okwa kala tesghi enditha nawa nonkalo ye yiilonga oye mu petha wo eyambidhidho lyOmupresidende Obasanjo opo a ninge Omutse gwoshilongo shoka.Oshitopolwa shoka oshi na unene aantu yeitaalo lyOshimuslim.Konyala oshimaliwa shi li poondola oobiliyuna omathele gane ($400 billion) osha kana mo moshiketha shepangelo okuza sho oshilongo shoka sha manguluka, olopota tayi yelitha ngaaka.Yar’Adua okwa uvaneke kutya ota ka kondjitha uulingilingi, ekorapto nosho wo iinima yilwe mbyoka ya pumbwa oku wapalekwa mosholongo shoka sha tulwa monkatu yotango miilongo mbyoka ya korapta kehangano hali tala nkene iilongo tayi shi enditha muuyuni lyedhina Transparency International.Okwa kala gumwe gwomoongoloneya mboka ya kala taya kondjitha uulingilingi nekorapto moshilongo shoka.Konima owala sho a hogololwa a ninge ngoloneya gwoshitopolwa sha Katsina momumvo 1999, okwa tseyithile mbala oshigwana omaliko ge ngoka e na.”Iilonga yokulela Ningeria oya ningi iidhigu mu yoyene okuyelekanitha nopethimbo ndyoka oshilongo sha li tashi pangelwa paukwiita,” gumwe gwomaasokoni Omunigeria ta lombwele ngaaka oshitumikundaneki sha AFP.Iikonga yomahogololo oya ningwa kohi yomalimbililo kombinga yonkalonawa ya Yar’Adua ngoka a li a falwa nosiputa koshipangelo oshinene ku Ndowishi hoka a ka mona epango, ihe uuyelele kombinga yoshinima shika kawa li wa pewa oshigwana.Ashike Omupresidende nguka omupe okwa ekelehi kokule omapopyo ngoka taga popiwa kombinga yuukolele we.Yar’Adua ota ka katuka oonkatu dhomeendelelo opo a kale a mbilipaleka ongundu yompilameno ndjoka kayi uvitile nawa iizemo yomahogololo notayi popi kutya omahogololo gomu Apilili oga yakwa.Obasanjo okwa laleke Aanigeria mOmaandaha sho a gandja ewiliko komulanduli gwe nokwa uvaneke wo okugandja eyambidhidho lye ku Yar’Adua.Eganithilo lyiilonga lyOmupresidende nguka omupe gwa Nigeria olya ningilwa pu Eagle Square shi li pomatungo omanene gopaupresidende moshilandopangelo sha Nigeria Abuja – mpoka pwa li gwa gongala aaleli oyendji ya Afrika nosho wo aanandiplomaate mboka ya li oombangi naahiwa moshituthi shika sha simana pandjokonona ya Nigeria.Nande nee opwa li omapopyo kutya omahogololo ngoka ga ningwa mu Apilili gwa zi ko oga fa inaga enda nawa kwali oshituthi shika osha ningwa pambili ngaashi naanaa sha li sha tegelelwa.Umaru Yar’Adua gwomimvo 55 ngoka e na uunona utano, okwa sindana po omahogololo ngoka aateleli yomahogololo ya zile miilongo ya Afrika taya popi kutya oga yakwa kongundu tayi pangele yoPeople’s Democratic Party (PDP).Okwa kala Ngoloneya gwoshitopolwa sha Katsina (shi li muumbangalantu woshilongo) uule womimvo hetatu naauambidhidhi ye otaya popi ngeyi kutya okwa kala tesghi enditha nawa nonkalo ye yiilonga oye mu petha wo eyambidhidho lyOmupresidende Obasanjo opo a ninge Omutse gwoshilongo shoka. Oshitopolwa shoka oshi na unene aantu yeitaalo lyOshimuslim.Konyala oshimaliwa shi li poondola oobiliyuna omathele gane ($400 billion) osha kana mo moshiketha shepangelo okuza sho oshilongo shoka sha manguluka, olopota tayi yelitha ngaaka. Yar’Adua okwa uvaneke kutya ota ka kondjitha uulingilingi, ekorapto nosho wo iinima yilwe mbyoka ya pumbwa oku wapalekwa mosholongo shoka sha tulwa monkatu yotango miilongo mbyoka ya korapta kehangano hali tala nkene iilongo tayi shi enditha muuyuni lyedhina Transparency International.Okwa kala gumwe gwomoongoloneya mboka ya kala taya kondjitha uulingilingi nekorapto moshilongo shoka.Konima owala sho a hogololwa a ninge ngoloneya gwoshitopolwa sha Katsina momumvo 1999, okwa tseyithile mbala oshigwana omaliko ge ngoka e na.”Iilonga yokulela Ningeria oya ningi iidhigu mu yoyene okuyelekanitha nopethimbo ndyoka oshilongo sha li tashi pangelwa paukwiita,” gumwe gwomaasokoni Omunigeria ta lombwele ngaaka oshitumikundaneki sha AFP.Iikonga yomahogololo oya ningwa kohi yomalimbililo kombinga yonkalonawa ya Yar’Adua ngoka a li a falwa nosiputa koshipangelo oshinene ku Ndowishi hoka a ka mona epango, ihe uuyelele kombinga yoshinima shika kawa li wa pewa oshigwana.Ashike Omupresidende nguka omupe okwa ekelehi kokule omapopyo ngoka taga popiwa kombinga yuukolele we.Yar’Adua ota ka katuka oonkatu dhomeendelelo opo a kale a mbilipaleka ongundu yompilameno ndjoka kayi uvitile nawa iizemo yomahogololo notayi popi kutya omahogololo gomu Apilili oga yakwa.Obasanjo okwa laleke Aanigeria mOmaandaha sho a gandja ewiliko komulanduli gwe nokwa uvaneke wo okugandja eyambidhidho lye ku Yar’Adua.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News