Namibia ota talulula oveta ikulu yomatembu

OMATEMBU … Namibia ota talulula oveta ikulukulu yomatembu nomalweedo. Eshi otashi ningwa opo i dule okukala ya kwatela mo nokuungaunga noikumungu yoshinanena ya pamba omatembu nomalweendo. Efano: La yandjwa

Oministeli yoikwameni, omatembu neameno otai talulula oveta ikulukulu yomatembu eshi epangelo tali kendabala okutula ewiliko lomatembu pamufika woshinanena, okunghonopeka ewiliko lokeengaba nokuyambidida eengeshefa nomalweendo.

Eshi kwa li ta popi pefimbo leenghundafana kombinga yonotwaveta yokuwilika omatembu koSwakopmund Omaandaxa, omukulunhuwiliki wewiliko lomatembu neengaba Danelie /Naris okwa ti oveta yopaife, ya tulwa moilonga momudo 1993, itai ungaunga vali nawa nomikundu domatembu omonena nomalweendo opaunyuni.

Okwa ti onotwaveta oyo tai pulwa otai eta omalunduluko oo taa pitike ovatalelipo va yandje omauyelele avo manga inava fika moNamibia, osho tashi pitike ovanambelewa va ungaunge noipambele yomatembu diva nokuxwepopeka ewiliko lokeengaba.

“Oshikondo shomatembu osha lunduluka filufilu.

Oungoba, omilandu domalweedo dopaunyuni, eemhito deengeshefa noipambele yoilonga aishe oya lunduluka, tashi pula oveta oyo ya kwatela mo omalunduluko aa ndee tai kala moilonga oule womido tadi ya,” /Naris ta ti.

Okwa weda po kutya onotwaveta oyo tai pulwa otai ka kwatela mo oikondo ipe ya yooloka yovatalelipo, mwa kwatelwa ovanangeshefa novanailonga, manga tai kwashilipaleke yo kutya oshikondo shomatalelepo shaNamibia otashi twikile nokulonga nawa, nokukala sha pama nokuyambidida eyokomesho leliko.

Ngoloneya wErongo Natali |Goagoses okwa ti eenghundafana odi li onghatu ya fimana mokutota po omulandu womatembu tau nyamukula komikudu adishe nou li mouwa wopashiwana mokweendela pamwe neeveta dopaiwana.

Okwa ti omatembu aa ninga oshikumungu shimwe sha taalela oilongo mounyuni, taa etwa keemhito doilonga, eengeshefa, ehongo, omatalelepo, okuhangana neefamili nokukonga omavatelo.

“Etalululo loveta yetu yomatembu ola fimana noli li pefimbo. Ongoshilongo, natu kwashilipaleke kutya oshikondo shetu shomatembu otashi longo nawa, oshi li paunhu notashi endele pamwe nomalunduluko opaunyuni,” |Goagoses ta ti.

She likolelela kungoloneya, oshitopolwahoololo shErongo osha fimana meliko laNamibia shaashi oshi na etuliloshikepa, oikwamina, oshikondo shomatalelepo noinyangadalwa yoipindi yopaunyuni, osho tashi pula opo ewiliko lomatembu li kale li li pamufika.

Eenghundafana doshiwana odi li ombinga yetalululo lepangelo lokatendo kokuwilika omatembu komudo 1993, oko haka wilike okuuya moshilongo nokudja mo kwovadjailongo.

Onotwaveta oyo tai pulwa otai lalakanene okutota omulandu woshinanena wokuwilika omatembu okuuya nokudja moNamibia, manga yo tai lalakanene okuendelelifa omalweendo neengeshefa domondjila, tai nghonopeke eameno lokeengaba nokukwashilipaleka okuliufa komilandu domatembu dopaunyuni.
NAMPA


Latest News