WAD ota longo iikuliwa ya kukutikwa

WAD ota longo iikuliwa ya kukutikwa

EHANGANO lyOkuhumitha komeho aakiintu moNamibia lyedhina Women Action for Development (WAD) olya eta po Oprojeka ompe yokulonga iikuliwa ya kukutikwa tashi ningilwa kOsenda yawo yOmadheulilo ya Mahenene mOmbalantu mOshitopolwa sha Musati.

Oprojeka ndjika, ya tameka okudheula manga aakiintu naalumentu ye li 22 ya za kiitopolwa ayihe 13 ya Namibia, oya tulilwe miilonga pambelewa ku Kaansela gwOshikandjohogololo sha Anamulenge mOmusati , Fidelis Sheyapo mEtitano lyOshiwike sha zi ko, mpoka wo a gandja oonzapo kongundu yotango yoomeme nootate, ayehe kumwe ye li 22 mboka ya pita omadhewo gawo guule woshiwike shimwe. Ya dheulwa ku Clara Ibihya gwomEhangano lyedhina African Women Agribusiness Network (AWAN-TZ) Tanzania. Oshituthi shika osha kalwa wo kOmuwiliki Omukuluntupitithi gwa WAD, Veronika De Klerk noshowo Omukalelipo gwa Deutsche Gesellschaft fur Interantionale Zusammenarbeit (GIZ), Beata Xulu ngoka e li Omukalelipo gwa GIZ moNamibia. GIZ oye a kwathela WAD oshimaliwa shoka sha kwathela mokutota po Oprojeka ndjika, unene tuu okweeta oonakudheulwa mbaka kOsenda yawo yOmadheulilo ya Mahenene. Omukuluntu gwOprojeka yOmatekelelo yEtunda, Johan Le Riche nOmukulukadhi gwe, Le Riche nayo opo ya li poshituthi shoka. Oshikunino shEtunda osha panga uukahewa nOsenda ya Mahenene ya WAD nohashi ya kwathele iiyimati niikwamboga mbyoka haya hupitha ko yi longithwe kOprojeka ndjika ompe mokwiilonga okukutika iikuliwa yomaludhi gi ili nogi ili, unene tuu iiyimati niikwamboga ngashi okanakamundesha , omaapula, omanyangwa, omatama, omakebidja niikwawo yilwe, ngashi oonyanga, omakapa, oonkwiyu nosho tuu. Ayihe mbyoka ohayi vulu okukutikwa ndele yimwe to yi li ngashi ya kukutikwa yo yimwe to yi teleke nenge to yi ningi oosopa nokulya ngawo. Le Riche okwa li e shi fatulula mo nawa kutya iikuliwa mbyoka yiiyimati niikwamboga ngele oya kukutikwa nawa ngawo ohayi kala yi na omulyo omwaanawa nohayi kala wo ya gwedhelwa ko kOovitamine. Iikuliwa nee mbika ya kukutikwa otayi vulu oku ka landithwa po meni nopondje yoshilongo, ngashi naanaa iilongo iikwawo hayi ningi. Ekukutiko lyayo itali kala li na ondilo unene oshoka otayi kukutikwa ashike ketango lyolyene, ano komutenya, molwashoka Namibia oku na omutenya nawa ngele otashi ya kekukutiko lyiikulya yoludhi nduka. Kaansela Sheyapo ta ti WAD ota longo oshilonga sha simana shokuninga Aanamibia aakwashigwana ye na ontseyo miinima yi ili noyi ili nosha yela kutya Namibia oku na okukala e na Ehangano ngashi ndika lya WAD oshoka otali longo sha shomupondo mokati koshigwana.Sheyapo ta ti Aanamibia, unene tuu aakiintu, oya pumbwa okusilwa oshimpwiyu moshinima shokumona eshiwo, unene tuu ndjoka lyopaunongononi. Ta ti Omadhewo gopaungomba nontseyo yiinima yopaungomba oyo ya pumbiwa moNamibia, opo Aanamibia ya shiwe okushita iinima kuyoyene mbyoka tayi humitha komeho oshilongo noshigwana shamo, unene oku shi pa iilonga, omahupilo giikulya oshimaliwa nosho tuu. Sheyapo ta pandula GIZ sho a yambidhidha WAD nooN$100,000 ongetamekitho lyOprojeka ndjika, unene okuvulukitha eeto, lyaadheulwa okuza kIitopolwa ayihe 13 ya Namibia kOmahenene ya dheulwe moshinima shika shelongo lyiikuliwa nekukutiko lyayo noshowo oku yi pakela nawa yi vule okukalandithwa po koomaaraka dhomeni nopondje yoshilongo.Omuwiliki Omukuluntupitithi gwa WAD, Veronika De Klerk, okwa pandula noonkondo GIZ sho a yambidhidha pashimaliwa eetopo lyOprojeka ndjika. Ta ti osha longithwa notashi longithwa naanaa ngashi sha gandjelwa. Ta pandula noonkondo Omukalelipo gwa GIZ mOnamibia meme Beata Xulu, ngoka a li wo e ya kOmahenene nokutala shoka tashi longwa po. Ta pandula wo, Clara Ibihya sho a taamba ko eindilo lya WAD a ze ko Tanzania e ye a dheule, aadheulwa mboka kOmahenene moshinima shelongo nekukutiko lyiikuliwa. Etunda, de Klerk ta ti, olyo tali ka, kala nokukongela oprojeka ndjika aalandi yiinima yawo mbika opo yi mone oshimaliwea shoku yi kale ka po. Ta ti oomeme moNamibia oyo oyendji ye li pOoperesenda 52% nosha pumbiwa nee oyo ya hwahwamekwe mehumithokomeho lyoshilongo noshigwana ashihe sha Namibia. De Klerk ta ti WAD okwe shi mona mo nale nawa kutya oomeme yomiitopolwa yokomikunda oye na ohokwe nohayi itula mo lela mokulonga nOoprojeka nokwiiyambula po ngawo neitulomo enene. Onkee oya pumbwa okuyambidhidhwa nawa opo ya adhe omalalakano gawo. Omukuluntuwiliki gwa WAD ta indile koshigwana ashihe sha Namibia shi itule mo mokweeta po sha tashi lundula onkalo yoshigwana noshilongo sho kwa thindiwa komumvo 2030 hoka taku tiwa kutya sho taku ka thikiwa ngeno Namibia okwa za mo moluhepo nomokuhashiwa kwe moka e li pethimbo ndika.


Latest News