‘Tate okwa li lela omunhu woshiwana’ – Omonakadona waGeingob

OUNONA VATATE … Ounona vaPelesidente Hage Geingob ova yand- ja omawi avo a xuuninwa opo va maneke okukal- amwenyo kwa ye. Efano: Ouministili womauyelele nomakwatafano opaungoba

Nangula Geingos, omonakadona wapelesidente Geingob ou a kula, okwa ti vamwaina okwa li ve udite ko kutya ove na okutopolelafana xe noshiwana.

“Tate okwa li oshiholelwa shoudali kovanhu vahapu. Okwa li twa tekulwa pamwe novanhu vahapu, ovakwapata vahapu, ovo nonena ve li apa. Omu na oukwatya waHage mufye atushe,” Geingos osho a lombwela engafifi lofamili yaxe nookaume ngaho.

Onguloshi yEtivali, engafifi lofamili yanakufya Geingob nookaume okwa li va ongala keumbo laye Casa Rosalia, tava ningi oshivilodimbuluko shaaxuuninwa moshivike omu omanga kwa teeleliwa oshivilopako mexuliloshivike.

“Tate okwa li lela oxe yoshiwana. Onga ounona vaye novatekulu vaye otwa kala tuudite ko kutya tate okwa djala onguwo i djuu ashike otwa kendabala fiyo opo po hatu dulu tu mu yambidide. Otwa kendambala opo tweehene ko opo tu yandje omhito kwaavo kwa li va hala evatelo laye opo va ehene puye.,” Osho a ti ngaho omanga ewi laye tali kakatele, ta kelele omahodi.

Okwa pula opo keshe umwe ou kwa li ha ti Geingob oxe opo a fikame ndele ovanhu vahapu ovo va li po tava fikama.
“Tala pomunghulo woye, atusheni ounona vaye,” Osho a ti ngaho.

Okwa ti okwa itavela kutya tate waye okwa lela oshilongo nohole imwe ngaashi oyo a kala te va pe.

“Okwa lela oshiwana nohole imwe ngaashi oyo a kala te tu pe. Ounona aveshe voshilongo ova lya ngaa? Oshiwana osha va telwa ngaa, ovanangeshefa ovalumenhu novakulukadi ova pewa ngaa omhito opo va ye komesho? Epangelo otali yandje ngaa omayakulo koshiwana, a wana nopefimbo? Oomeme nounona ovaNamibia ove udite ngaa nawa momalukalwa avo? Ove li ngaa meameno, ova fimanekwa ngaa, ova tambulwa ko ngaa nova kwatelwa mo ngaa moinina aishe?,” Osho a ti ngaho.

Geingos okwa weda po vali ta ti tate waye okwa li ha udifa nawa ovanyasha nomudjalo waye”, okwa kala e na ovakulunhu neehepele komutima nokwa kala lela ha yandje koshiwana.

“Okwa kala e hole oinima yeni yokomalungula nokwa kala ha yolo neenghono ngee twe i mu ulikile.”

Kayla Elago, omonakadona womunyekadi woshilongo mu kulu Monica Geingos, okwa ti Geingob okwa li e hole meme waye neenghono nokwe shi ulika moilonga yaye.

“Onda hala okuweda po, eshi twa kala hatu di meumbo limwe onda kala handi va udu tava yolo va fa ounona vofikola po03h00 yokeengula ashike ka kwa li ndi shi udite ko, ashike paushili, ondi na okushidjuulukwa,” Osho a ti ngaho.

Omona waGeingob ou a kula, Mangaliso Fernandez, okwa ti okwa li a teelela eshi a fika a hange Namibia la uda nai neenghono.

“Eshi handi lilongekida ndi uye koNamibia, onde lipula, ‘otashi ka kala shi djuu shi fike peni, omaudjuu e na ondjudo i fike peni’. Eshi nda fika, inandi mona shimwe shi lili shihe fi ehafo nomatyapulo,” Osho a ti ngaho.

Fernandez okwa ti Namibia ota ka kala nonakwiiwa i wa shaashi xe okwa fiya oshilongo shi li monghalo i li xwepo, peliko nopapolotika.
Omumwaina umwe waGeingob Lemmy Geingob, okwa kufa omhito opo e likaleke kokule nomapopyo kutya ofamili yaye oi na mo sha mefyo lomutwe woshilongo.

Omapopyo aye okwe ya konima eshi elelo lopamufyuululwakalo wovaDamara tali ti ofamili oi na mo sha mefyo lomupelesidente.
Okwa ti ofamili oya uda oudu waGeingob odula yadja ko mo26 Decemba.

“Nakufya pelesidente okwa li shili e na oupyakadi woukolele oo e tu lombwela moshivilo shofamili mo26 Decemba 2023. Ngee twe ya kumwe onga ofamili, ofamili yotete otai tu shivi ndee hatu kala tu na efiku lofamili pamwe, ashike ame onda kala ndi shi shi nale, shaashi omunyekadi woshilongo [Monica Geingos] oha lombwele nge kutya ke udite nawa, ke na oukolele,” Osho a ti ngaho.

Omunangeshefa umwe yee okaume kopofingo kaGeingob, Amos Shiyuka, okwa shanga kombinga yatatekulu waye Geingob.
“Owa yandja shihapu ino teelela okwaalulilwa sha ashike osho oshinima sha pumba … Aitog, Tatekulu Hage, ependa lange, omuleli wange,” Osho a ti ngaho.

Omumwainakadona waGeingob, Christine Tsandis Louw, okwa pandula omufiyekadi eshi a kala e hole mumwaina nokwa kala te mu file oshisho keshe efimbo. Omatumbulo aye okwa li a leshwa ponhele yaye komonakadona Marliza Griffiths.
“Ohandi kala handi pwilikine oradio opo ndi mu ude ta popi,” Osho a ti ngaho.

Omutwe wehangano liishoshela yokongulu Sam Shivute, okwa ti pelesidente Geingob, ke na nande ofiku a li kokule noshili shaye, kutya nee otashi pula a popye noiwana oyo itai shikula oveta ile ota lombwele oilongo imwe kombinga yomapuko oo tai ningi.

Haukwe waGengob Ebba Kalondo, okwa ti Geingob okwe va ulikila ohole yofamili yavo eshi e va pitika opo va kale meumbo laye.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News