Ounona vekondjelomanguluko otava pula va pewe oilonga

Ehangano lounona vekondjelomanguluko ledina The Namibia Exile Kids Association (Neka) ola pitifa omukanda exuliloshivike, tava pula opo va pewe eemhito doilonga dihapu.

The Namibian okuwete kutya oshinima eshi okwa li sha kundafanwa koshoongalele shehangano osho kwa li sha ningwa exuliloshiveke la dja ko kOtjiwarongo.

Oshoongalele natango okwa li sha nyika okuhaudafana kombinga yewiliko lipe lehangano.

Ouyelele we lixwa po kombinga yokupula oilonga inau yela nawa natango, ashike ounana ve kondjelomanguluko ove na ondjokonona yokuninga oshinima shi li ngaho nohava yi komesho nasho alushe.

Oshihopaenenwa, momudo 2015, ounona vekondjelomanguluko ve li lwopefele okwa li va kutwa mopolifi yevyulonghalo, okwa landula vali vakwao vamwe ve li 82 ovo kwa li va kutwa mouministili wounamapya nounaimuna, omava nomatendululo omadu momudo 2017, okwa li vali va pewa eenghatu di li 28 kouministili oo tuu oo momudo 2012.

“Otwa pitifa omikanda dihapu odo dimwe tadi pula oilonga yaavo inava mona oilonga natango,” Odjo imwe oyo kwa li ya ya koshoongalele shoNeka Olomakaya osho ya lombwela oThe Namibian ngaho.

Omuningi weeveta wongudu yoPopular for Democratic Movement (PDM) Maximalliant Katjimune Etitatu okwa ti ovanhu aveshe ove fike pamwe paveta, ta weda po vali kutya ounona vekondjelomanguluko inava kala va teelela okukala tava pewa omauwa a yooloka kwaao taa pewa ovanhu aveshe.

“Ovanyasha vahapu moshilongo omu ova taalele oudjuu wa kula wokuhena oilonga, oluhepo nokuhafika pamwe. Ounona vekondjelomanguluko inava pewa nande omauwa e lile kwaao taa pewa ovanyasha vakwao moNamibia. Eshi otashi kala shihe li paveta ngee osha ningwa,” Osho a ti ngaho.

Omhangu yopombada okwa li ya popila etokolo loKabinete shihe li paveta modulo 2021 olo kwa li tali popile okukala hapu kala oilonga ya nuninwa ashike ounona vekondjelomanguluko, osho itashi popilwa nande komilandu dokuyandja oilonga.

Eshi okwa li sha ningwa konima eshi omukonaakoni womanyenyeto mu kulu, John Walters, a twala Okabinete komhangu konima eshi a mona kutya omilandu dokukuta nokuulikila ovanhu peenhele doilonga okwa nyika olwaamambinga, otaku popile ounona vekondjelomanguluko shaashi oilonga imwe okwa li ashike ye va nuninwa nokakwa li hai shiivifwa moshiwana.

Momudo 2016, omupelesidente mu kulu, Hage Geingob, okwa li a tambula ko eyandjo loshimaliwa okudja kehangano loSocial Security Commission shi ye kounona vekondjelomanguluko.

OMALWOODI MEHANGano OTAA TWIKILE

Sha landula oshoongalele osho kwa li shi na eenangu, Rauna Amutati, oo kwa li a dengwa mo momafiyafano oupelesidente wongudu, natango ota ti oye ashike pelesidente wehangano loNeka, okwa ti inaku ningwa omahoololo natango.

“Shito ngee kwa landulwa ekotamhango, okwa li twa pumbwa okuya momahoololo. Ashike nee, okwa li nda undulila oshoongalele komesho ndee handi fiye po okangudu komahoololo.

“Eshi nda dja mo moshaala, okwa li sha nyika oshiponga shaashi ongudu yovanhu va handuka okwa li ya lamba nge. Elao linene onda pondola okudja mo moshaala,” Osho a ti ngaho.

Amutati okwa ti okwa li a landulwa pondje yoshaala kovatumwakalelipo va dja koitopolwahoololo ihamano.

Okwa ti ovatumwakalelipo ava kakwa li va hala okutauluka omalombwelo oSwapo.
Ehangano otali kongo oukumwe nongudu tai pangele.

“Ekotamhango ola ti okandidate nai konaakonwe koSwapo, ashike osho kakwa li sha ningwa.

Amutati okwa ti okakomisi komahoololo okwa li ke na okuyandja omikanda, ashike kakwa li sha ningwa.

“Ame, hamushangandjai, otwa dja mo. Kashi li mondjila opo va ninge omahoololo tuhe po.

“Inava landula omalombwelo ange ongomunashipundi, onde lipyakidila handi shange olopoto kombinga yaasho sha ningwa po.,” Osho a ti ngaho.
Natango vali odjo imwe oyo itai tumbulwa kedina, ya dja monguduwiliki yoNeka oya ti:

“Eshi sha ningwa po osheshi kutya Neka okwa unganeka opo a ninge oshoongalele shaye shokomudo momafiku 29 Marsa fiyo 01 Apilili 2024.Oinima imwe yomwaa yo kwa li ina okuningwa ongaashi okuhoolola ovanambelewa shaashi eenghono delelo olo la dja ko oda xula nale muMarsa 2024, shaashi okwa li va hoololwa momudo 2021 oule weedula nhatu.”

Odjo oya ti Amutati okwa kendabala okukaleka oshoongalele, ta longifa omukanda wa dja kuhamushangandjai woSwapo Sophia Shaningwa Oshoondaxa tau pula opo kukalekwe oshoongalele molwomakulukuto, ashike ovatumwakalelipo ove shi anya.

“Ovatumwakalelipo voNeka ova ya komesho tava tanguna kutya Neka natango keshi oshilyo shoSwapo, ndee nande ngeno okwa li oshilyo, ongudu itai dulu okulidopa moinima yavo shaashi ove na eevata davo di lili. Ovanhu ova hoolola ndee ongudu yovanhu vahapu tai tokola kutya omahoololo naaye komesho,” Odjo osho ya ti ngaho.

Odjo oya ti Amutati kali nande a taalela omatilifo ponhele opo pa ningilwa oshoongalele.

“Moshinima ngaa shimwe natango, omahoololo okwa li a ningwa shi li paveta nelelo lipe okwa li la hoololwa,” Odjo osho ya ti ngaho.

OIMALIWA IHE SHIIVIKE
APA YA YA

The Namibian natango okwa uda kutya ehangano eli itali popi kutya omwaalu woshimaliwa shi fike poN$140 000 osho kwa li sha nuninwa okulanda oipumbiwa yoshoongalele shokomudo kOtjiwarongo mexuliloshivike la dja ko osha longifwa shike.

Oshimaliwa otaku tiwa okwa li sha ongelwa koohandimwe nokehangano loSwapo ledina Kalahari Holdings nokoSwapo shoovene.
Swapo okwa yandja oN$90 000, omanga Kalahari Holdings a yandja N$10 000.

Odjo imwe yomehangano oya ti oshimaliwa shi fike poN$50 000 noN$90 000 okwa li sha ya kombaanga yoshilyo shoNeka shedina Namasiku Lizazi opo shi shininge shipu okuninga omafutilo.

“Ashike natango manga tu li apa, ina wanifa po osho kwa li sha udanekwa shaashi okwa dja mo moshoongalele ndele ta fiye ovanhu nondjala. Fiyo onena ina yandja nande olopota kutya oshimaliwa osha ya peni, ile okambapila komafutilo taka ulike kutya oshimaliwa osha longa shike ile a alule oshimaliwa osho sha xupa po,” Odjo yoNeka osho ya lombwela oThe Namibian ngaho.

Odjo oya ti ovanhu vahapu ovo kwa li va ya koshoongalele kave na oilonga voo vamwe otava nyamifa.
Lizazi okwa lombwela oThe Namibian Etitatu kutya ina lombwelwa oshimaliwa shihe shiivike apa sha ya.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News