Oshivilo shomaongo sha tyapulwa mOnamega

OSHIVILO shomaongo osho hashi tyapulwa keshe omudo kOumbangalanhu waNamibia, osha tyapulilwa peumbo lelenga ekulunhu melelo lopamufyuululwakalo lOukwambi, Herman Ndilimani Iipumbu, momukunda Onamega, mOlomakaya.

Poshivilo opa kalwa kengafifi linene lovanhu va dja keembinga neembinga doshilongo, nosha popifwa kovaleli vopamufika wopashiwana, omo mwa kwatelwa omukokoli presidente Sam Nujoma.

Moshipopiwa shaye, Nujoma okwa ti omufuyuululwakalo owa pumwa okufimanekwa.

“Omifyuululwakalo neenghulunghedi detu odo tadi ulike oukwatya wetu ongOvaafrika, nomolwaasho handi indile ovakokele va yandje ashishe osho ve shii komapupi taa landula ko,” osho Nujoma a ti.

Okwa popya yo ta ti oxungi polupale oo omukalo muwa wokutambulafana omufyuululwakalo okudja kepupi limwe okuya kepupi likwao.

“Oxungi nale oya li oshinima sha fimana onga omukalo wokulonga ounona omufyuululwakalo neenghulunghedi doshiwana,” osho a ti.

Okwa twikila ko ta ti, nale ovanhu ova li hava xungile momaumbo. Manga ovakulukadi ve li komapata avo tava longo ounona voukadona okuviyauka, ovashamane ove li komalupale tava longo ovamati okudiinina oilonga nokukala ovanandjungu ngaashi ooxekulu nooinakulu va li.

Nujoma okwa ti poxungi polupale opo yo ovanyasha hava longwa omikalo diwa nokufimaneka ovakulunhu, ashike onghalo yopefimbo lopaife otai etifa onghenda shaashi ovadali ihava xungile vali nounona vavo momaumbo shaashi efimbo alishe ova kalela ashike eendingosho.

“Omolwaasho epupi lopaife lihe shii lo kali hole omufyuululwakalo. Inava tekulwa opo va shiive nokutya ovo oolyelye, ova dja peni nova finda peni,” Nujoma ta ti ngaho.

Okwa yemba yo omukalo wopaife wounona tava lukwa omadina oshinailongo.

“Pamufyuululwakalo, okaana ohaka lukwa edina li na eshi tali ti, li na etumwalaka ile edimbulukifo loshiningwanima shonhumba ile ependafule longadi, ashike paife ounona otava lukwa omadina omadjailongo.”

Moshipopiwa shaye Nujoma okwa yemba onghalo yopaife younona vahapu vehe shii okupopya omalaka omadalelwamo. Ota indile oshinima sha tya ngaha shi mone exulilo shaashi elaka edalelwamo oli li epaya lokutandavelifa omufyuululwakalo woshiwana.

Nande ongaho, Nujoma okwa ti oku udite ngaho ombili shaashi paife oshiwana osha tameka vali omunyumunapo omifyuululwakalo dasho okupitila moivilo noinyangadalwa ikwao ngaashi Oshivilo shomaongo, Oshivilo shokushiiva omapata (Totem Expo) osho hashi tyapulwa mOshakati keshe omudo, noshivilo shOlufuko osho hashi ningwa mOutapi.

Okwa pandula unene elelo lopamufyuululwakalo lOukwambi eshi la longekida oshivilo shomaongo nelalakano lokuyambulapo omufyuululwakalo, okuhanganifa oshiwana, nokukalekapo ombili nengungumano mokati koshiwana.

“Ondeshi popya luhapu nokutya, oshiwana shihe na omufyuululwakalo osha fa omuti uhe na omidi. Onghee ohandi tu ovaleli vopamufyuululwakalo omukumo va twikile nokuxumifa komesho eenghulunghedi, unene tuu mokati kovanyasha, opo tu kale noshiwana shi na ekanghameno la kola,” osho a ti.

Nujoma okwa ti nande Ovanamibia ve na omifyuululwakalo da yoolokafana, ovo oshiwana shimwe.

Kombinga yondjokonona yoshivilo shomaongo Nujoma okwa ti eshi osho shimwe shomoivilo ya kala hai tyapulwa komapupi nomapupi okudja nale pamwe noivilo ikwao ngaashi Oshipe, nelalakano lokupandula Kalunga nokuhanganifa oshiwana.

“Alushe konima yeteyo, ovanhu ohava tyapula Oshipe opo va pandule Kalunga kaNangobe eshi e va kaleka moukolele manga va li tava limi omapya avo naashi a lokifa odula,” osho Nujoma a ti.

Okwa ti oshivilo shomaongo shoneudo oshe uya pefimbo liwa, shaashi Kalunga okwa nyamukula omaindilo oshiwana nokwa lokifa odula ya wana.

Oshivilo osha popifwa yo komupedu-minista wehongo Anna Nghipondoka, komukalelipo woUnesco moNamibia Jean Pierre Iiboudo nokOminista yexumifokomesho leedoolopa noitukulwa yokomikunda Sophia Shaningwa oo yo a li omutumwa wowina womOmupresidente Hage Geingob.

Eshi a tambula ovaenda peumbo laye, Herman Iipumbu okwa ti oshivilo shomaongo osha fimana, ashike pefimbo loukoloni kasha li vali sha valulwa shaashi, okwa tya tuu ovakolonyeki inave shi hala, yo nongeleka oya li ye shi tula komuvalo woivilo yovapaani oyo inai pumbiwa vali.

Iipumbu okwa ti oivilo yopamufyuululwakalo oyo omukalo wokupandula Kalunga.

Poshivilo opa kalwa kovakalelilo vomalelo opamufyuululwakalo ve lili naku lili.

Iipumbu okwa ti omalelo aeshe moNamibia okwa li a shivwa naava inava fika kashuude omolwa omaimbo.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News