Opolifi oya dopa okuyandja epeko loshibofa shovalumenhuvatano ovo va dipayelwe kOkahandja

Martha Imalwa

Omutamanekindjai Martha Imalwa, okwa koleka kutya natango i na mona epeko loshibofa shovalumenhu vatano ovo va dipayelwe kOkahandja odula yandja ko.

Eshi oshe ya konima eshi opolifi kwa li ya tya otai yandje epeko kombelewa yaye konima yomafiku atanho.

Omupopiliko wopolifi moshilongo komufala Kauna Shikwambi, konima yomafiku 12 okwa li atya epeko otali ka tumwa kombelewa yaImalwa momafiku 27 Febuluali opo a talulule mo.

Omaandaxa Imalwa okwa ti: “Onda nyamukula nale omutoolinghundana pamwe naave konima yefimbo lixupi, onda ti ombelewa yange inai mona nande epeko olo, onda pula nopolifi, ndele ovati epeko oli li kuvo natango.

“Kandi shi kutya oikundaneki oya uda peni kutya epeko oli li kombelewa yange. Ouyelele ou otau di peni?”

Shikwambi okwa lombwela oikundaneki momafiku 22 Febuluali kutya omahokololo eli avali a fimana e nasha noshinima eshi okwa monika.

“Okwa ti omufeekelwa omutihamano okwa monika kopolifi, nomahokololo eli 15 neembapila di li 14 di nasha noshinima eshi oda monika. “Onghee nee, okulongela kumwe nehangano, omilandu odo tadi pangele eenghono detu, epeko oli na okuyandjwa kombelewa yomutamanekindjai mEtivali lomafiku 27 Febualia, 2024, opo omutamanekindjai a talulule mo,” Osho a ti ngaho moiimaila oyo a shangela koikundaneki.

Ashike nande ongaho, Imalwa okwa pula kutya epeko ola pumbwa okutwalwa kombelwa yaye ya kula, ndele ha komhangu yomoshitopolwa.

Okwa ti ovapolifi inava wana, osho tashi dulika osho tashi eta okweenda kashona. “Oshinima eshi osha ningwa naini? Kaishi odula yadja ko? Opolifi oi na oibofa ihapu oyo tai konaakona, nondi wete kutya opolifi nayo oya fa ashike ombelewa yange kai na eenghono. “Ngee osho nee ngaho, oshike ndi na okukala ndi na nopolifi ya pula ashike odula, ile efimbo inali fika podula, opo i konaakone oshibofa? Eshi nda lesha moshifokundaneki, itashi kala oshinima shipu nosha ukilila okukonaakona oshinima eshi,” Imalwa osho a ti ngaho. Omukulunhu wopolifi komufalandjai, Joseph Shikongo, oo kwa li a tya kapu na omaimbo, okwa ti oumbangi owa pumbwa okwoongelwa keembangi dihapu odo tadi lundile opolifi kutya oya dipaya moshiwana.

“Opu na ekwatafano pokati ketu nombelewa yomutamanekindjai. Opu na ovanhu vahapu tave ya nomauyelele a hapu. Onghee nee, onda shangela ovanhu ovo opo va yandje omahokololo avo kukomisina Naruseb.

“Opu na ovo tava ti ove na oumbangi kutya opolifi oi na oulingilingi. Onda shiva ovanhu ovo opo ve uye va yandje oumbangi wavo kukomisina Naruseb omanga epeko inali tumwa komutamanekindjai,” Osho a ti ngaho.

Shikongo okwa koleka kutya okwa tuma ombapila oyo tuu oyo koshilyo shongudu yoNamibian Economic Freedom Fighters komufala Michael Amushelelo. Amushelelo ota pula kutya opolifi nai mange po ovo va dipaya ovalumenhu vatanho kOkahandja odula ya dja ko muApilili.

Okwa ti okwa tuma omukanda ehelo komupedu inspkta komufala Elias Mutota, oshivike sha dja ko.

Ovalumenhu vatano okwa li va dipawa eshi va yashwa kOkahandja odula ya dja ko momafiku 25 Apilili.

Ovalumenhu ovo vo nee, Erikki ‘Akawa’ Martin, Abed Andreas, Marius Ipinge, Malaika Kotokeni naFlavianus Endjala. “Onda yandja nale oumbangi ou ndi na koshiwana. Kandi shi vali kutya ovahala oumbangi ulipipo.

“Omunhu ou wete nale kutya opu na oshi ima sha kula tashi holekwa kombinga yoshinima eshi, sho eshi osho hatu tile opolifi itai lineekelelwa okwiikonaakona yoovene. “Nande epeko oli ye kombelewa yomutamanekindjai katu wete ngee otaku i epeko li na ouyelele waw ana. “Etomeno kutya ova hala okuyandja epeko omaga inava manga nande omunhu umwe, otashi ulike nale kutya kamu nasha shin a oshilonga mepeko olo tava yandje kuMartha Imalwa,” Amushelelo osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News