Okupula oipambuliko otaku longifwa papuko

Tom Alweendo

Eshi omudo 2030 tau ka fika, “NAMIBIA oku na oshiwana shi hapu shi na oukolele, sha longwa nawa, shi na owino, sha nuka po noshi li monghalo yoshimaliwa i li nawa… okuhena oilonga okwe linyengifwa ashike neepelesenda dihe dule punanho…”.

Ei ondjodi, ya lukwa Vision 2030, oyo omukokoli pelesidente Sam Shafiishuna Nujoma noSwapo va udanekela oshiwana omanga ina fiya po ombelewa momudo 2025.

Oku dja opo, omivalu dihapu oda kala tadi ulike eyokomesho: “Oluhepo loikulya noshimaliwa”, la li peepelesenda 27,4 dOvanamibia momudo 2004, okwa li kwa lopotwa kutya omwaalu ou owa wa pedu fiyo opeepelesenda 17,4 momudo 2016, eshi okwa li sha monika kehangano laNamibia olo hali ningi omavalulo. Ashike nee, ehangano eli ola lopota omafiku a dja ko kutya oluhepo oli li peepelesenda 43 doshiwana shaNamibia, opo taku tiwa Ovanamibia ve li lwopo700 000 okwa teelelika va kale ve lineekela moikulya yoshikukuta opo va dule okulya.

Onghee nee, ngee ovanapolotika nookaume kavo meengeshefa tava ya dje omaudaneko kutya ovanhu otava ka mona omauwa meedjo dopaushitwe domoshilongo, ovakwashiwana ova pumbwa okutonata ndee tava kufa ombinga. Eudaneko laxuuninwa olo tali popiwa kukeshe umwe omafiku aa olo lo lomahooli nohaasa oyo ya monika moshilongo, nosho yo oproyeka yogreen hydrogen.

Ehangano laNamibia leengeshefa domoshilongo ledina Naloba olo laxuuninwa la tya ko sha koshinima eshi. Otava pula epangelo opo li pule oipambuliko yeepeleenda 50 moilonga yomahooli nohasa.

Eudeko oleli kutya oshinima eshi otashi ka eta omauwa ahapu kOvanamibia, shama ashike ve na oipambuliko ya wana mongeshefa yomahooli.

Ovanapolotika ove shiivike nawa kutya ohava ningi omaudaneko mahapu, ashike ihave a wanifa po ngee ova pewa eenghono.

Koshinima osho tuu eshi, oshi uditike ko eshi ovanangeshefa vaNamibia ve udite kutya ove na oufemba okupula opo pa ningwe sha – ova mona omukalo upu wokuhadeka eendjato davo okupitila meetendela depangelo.

Oshikondo sheeshi oshi li oshiholelwa shiwa neenghono okuulika nghee omilandu dokukwatela mo Ovanamibia da ninga ovanapolotika vashona, ovakwapata vavo nookaume kavo komeengeshefa ovayamba, omanga oimaliwa ei kwa li i na okuyandja omauwa koshiwana okupitila moshikefa shetu shoishoshela yokongulu oya kala nokuya pedu okudja ngaa nghee oshilongo sha mangulukile.

Ovanhu vahapu okwa li va pewa oipambuliko neembapila dokukwata eeshi. Ashike oshilongo natango kashi na eshi tashi dulu okuulika mowino wokuyambula po oshikondo sheeshi: Katu li ashike nande opopepi nokuhanga ondjodifaneko yetu yokutya eepelesenda 70 doinima oyo tai tumwa kondje yoshilongo nai kale oinima oyo ya pwa okulongwa nale moshilongo, opo shi vatele oshilongo shi ye pombada momangeshefelo.
Oku na ashike eedula dihe fike puhamano opo tu ye komudo 2030.

Ashike nande ongaho, Ovanamibia otava pewa ashike omaudaneko ahapu kutya oipambuliko yakula otai ka eta omauwa koshiwana shihapu.

Epangelo nomahangano oo a pamba epangelo oku li nale taa dana onghandangala meliko loshilongo. Ashike natango kapu na naana osho tashi ulike kutya oshiwana otashi mono omauwa. Omahangano ngaashi Namibia Wildlife Resorts, Meatco ile Telcom, oo taa longo moikondo i na oiyemo iwa, aa tala vali mepangelo opo a mone omakwafo.

Otashi ulike nale ounghundi eshi epangelo le litula mo mokulongifa oshimaliwa shi fike peebiliyona N$20 opo li dule okumona oipambuliko i fike peepelesenda 24 moproyeka yoHyphen Hydrogen Energy, ehangano olo la hoololwa mokati komahangano akwao oo e na elandulafano.

Osha nyika oshiponga eshi oshilongo tashi fininikwa opo shi ehele oimaliwa shi tule momalolelo e na ondilo omanga itashi dulu okuyandja ehongo longushu nomakwafo opaunamiti kovanhu vasho.

Otashi udifa nai neenghono shaashi okwa talwa ashike kepangelo nokovakengeli ovo va mone oipambuliko momahooli ponhele yokutula po omilandu dakola nokukala tu na owino wa pumbiwa, opamwe noushili, opo kukwashilipalekwe kutya omahooli nohasa aa eta oiyemo oyo tai dulu okuyambula po oshiwana shi dule okudja moluhepo nomekano.

Kapu na ashike nande oumwe e li moshikondo shongeshefa ile mepangelo ta ulikile oshiwana kutya opu na omilandu da kufwa opo di ninge elongo pauyelele nelelo lakola mokuwilika nokutula eliko loshilongo pondodo. Minista woikwamina noikwanghono Tom Alweendo oku li mondjila eshi ta ti kutya ovanangeshefa vaNamibia inava kala ve wete kutya oinima oyavo ashike.

Omolwashike omaliko oshiwana e na okutwikila nokuyambapaleka ovanhu vamwe ashike ovo ihava ulike ve na ehalo lokuyambula po oshilongo ashishe?

Ovanamibia nava xulife po okupitika okupukifwa kovaheki novanhu ovo ve na efupa.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News