Oinyangadalwa yomapekapeko momalaka Oshiafrika meefikola otai lundulula eenghalamwenyo dovahongwa

Mefano omu otamu monika umwe womovanafikola ta yandje ouyelele komuhongi nouyelele ou oo we mu kufa oupyu, u na sha nomapekapeko aye.

Omufindalandu ou hatu longifa paife owa etelela oinima ihapu, mwa kwatelwa omalunduluko moihongwa, unene yomalaka Oshiafrika, ngaashi Oshikwanyama, Oshindonga, Otjiherero, Khoekhoegowab, nosho tuu. Omufindalandu ou tu li muwo owa yandja eenghono komufindahongo wOndodo 10-11, notau xwaxwameke ovahongwa, ovahongi, ovadali novakwashiwana va ninge omashitililokonakono moikwamufyuululwakalo yavo, oshinima eshi tashi eta elunduluko meenghalamwenyo dovanafikola. Mbela omapekapeko otaa tis ha ngaho kovahongwa vOndodo 10-11?
Oshinima shotete nda hala okupopya, osheshi kutya ovanafikola ohava mono ounongo wokuduta po omapulo taa kuku. Unene ovahongwa ava ohava hongwa nhumbi ve na okweeta po omapulo avo, oo taa dulu okulongifwa, opo va mone omanyamukulo komaudjuu avo oo e va kufa momutumba, nonghee ohashi va ningile shipu, opo va kale ve na owino yokweeta po omapulo taa kuku, ngaashi “omolwashike?, onaini?, Ongahelipi?,” nosho tuu. Ounongo ou, itava kala ashike nao pokafimbo tava ningi omapekapeko avo Ondodo 10-11, ashike otava kala nao nokoiputudilo yopombada ile nomonghalamwenyo yavo aishe.

Ovanafikola ava ohava mono yo ounongo wokukala mokati kovakulunhu. Unene ovanafikola ava ohava i keenhele da yooloka, oko tava ka pula ovayandji vouyelele va yooloka. Ovanafikola va tya ngaha ohava tauluka nokutaulula omilonga, omifitu, eengoya, oyana, nosho tuu, opo va ka mone ouyelele kovayandji vouyelele va yooloka, ile va ka konakone nomesho [va ka tongolole] oikwakupekapekwa yavo. Oshinima eshi oshiwa neenghono adishe, osheshi otave lihongo, nghee ve na okutameka eenghundwa, okupopifa, nekwatafano ngaho pokati komunhu nomunhu.

Oshinima shikwao, ovanafikola ava ohava xumifa komesho ounongo wavo wokulesha. Ngeenge ovanafikola ove na oshipalanyolo tashi va shingile momambo oikwamufyuululwakalo, nena ohava fininikwa va leshe omambo mahapu oikwamufyuululwakalo, opo ashike va mone mo ouyelele tau wapalele omalalakano ile tau nyamukula omapulo avo manene omapekapeko. Ounongo wokulesha oshinima shiwa, nounona ile ovanafikola ohava kala nounongo wa tya ngaha monghalamwenyo yavo aishe. Vahapu ohava ka kala ovo dingi mokulesha, vo tava ka ninga ovaleshinghundana keeradio nokeeTV oko.

Oshinima yo shikwao, ovanafikola ava ongovapekapeki, otave lihongo okushanga, ndele tava ka ninga ovashangi dingi meenghalamwenyo davo.

Unene omapekapeko ile omashitililokonakono ohaa shingi omunhu a kale ha shange. Ouyelele ta mono kovayandji vouyelele ohe u shange, opo ashike e uye e u kalele omutumba nawa. Oha shange yo omapekapeko aye, ta ningi a shange, ye ta shunifwa komuhongi a ka endekulule keshe opo a shanga inapa yukilila. Konima yaaishe, opo nee nawa ta ka ongela oshinyangadalwa shaye, oshinima osho hashi deula omuhongwa a kale oye dingi mokushanga.

Oto ka papala ashike oye ta shange ounovela vaye, oudrama vaye, nomambo ile oinyolwa ihapu yopauakademi.

Omupekapeki ou oha kala yo a deuka mokudinda ouyelele tau wapalele naau itau wapalele nokuninga omatokolo. Eshi ta i momikunda omo, oha di mo nee nouyelele muhapu, umwe owa pitilila nokuli.

Oha di mo yo nouyelele wa yooloka. Nonghee oku na nee okukala a ninga omatokolo kutya ye omapekapeko aye otaa popile naanaa ouyelele ulipi wa fa u li mondjila, she likwatelela kovayandji vouyelele.

Nonghee ote lihongo okukala ta ningi omatomhafano taa eta eenghono, osheshi ounongo wa tya ngaha okwe u kufa mokupekapeka. Omunhu a tya ngaha ote ke lihanga oye ta ningi omatomhafano opashiwana, ile momitumba dopashiwana omo, osheshi ounongo wa tya ngaha, okwe u kufa mokulihonga okudinda ouyelele wofaafaa, nokuninga omatokolo a kwata moiti.

Ovahongwa ongove li ovapekapeki, ohava kala va deuka mokutopatopa. Luhapu omapekapeko mopaife ohaa topwatopwa, oshinima osho hashi shiivifa yo nomunhu okulongifa okompiuta. Omuhongwa nande ke shii okulongifa okompiuta, oku na okufininikwa konghalo, osheshi oku na okudidilika nokushanga ouyelele waye oo a mona pamukalo wokutopatopa. Exumokomesho ole ya noshilundo, nonghee ovahongwa ava ngeenge ova tameke tava topatopa ngaha, ohashi tumhukifa ohokwe muvo, nokonima yeedula donhumba, oto hange tava shitilile meekompiuta davo omo, vo tave lihongo ngaho nee okulongifa eeprogramma da yooloka domokompiuta, oshinima osho shiwa unene.

Pexulilo apa, ohandi pandula ashike omufindalandu wetu mOuministeli wEhongo, omaunghulungu nomufyuululwakalo, eshi wa eta po omifindahongo domalaka Oshiafrika di na oshinyangadalwa shomapekapeko, Ondodo 10-11. Onghee, ovahongi natu deuleni ovanafikola vetu nawa moinyangadalwa yomapekapeko, opo ashike hatu kala novanafikola noshiwana shokomongula shadeuka nawa moinima ihapu mwa kwatelwa omapekapeko. Fye hatu kala yo tu na oshiwana hashi lesha sho ohashi shange, sho ohashi kalele po ouyelele washo nokuninga omatokolo a tya shoo!

Mefano omu otamu monika omupekapeki, a djala embale molwoupyu, ye ta didilike ouyelele waye, momukunda u li mofuka omo, popepi neengaba daNamibia naAngola.

  • Dr Edward T. Shikesho omuhongi womalaka mOuministeli wEhongo, omaunghulungu nomufyuululwakalo. Oha shange oinyolwa paumwene. Ota monika koemaila: eshikesho@yahoo.comKind Regards,

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News