Ninja a mona emanguluko konimaeshi a kala eedula 25 modolongo

Paulus Shimweefeleni

Paulus Shimweefeleni, e shiivike nawa nedina ‘Ninja’, omunyeki nomudipai oo kwa li ha tilika, okwa dja mo modolongo konima eshi a kala mo eedula 25.

Paulus Etitatu okwa ti oto dulu okumudengela shi nasha noilonga yominino.

Shimweefeleni okwa dja modolongo yaVenduka Etitatu, ta ti: “Ngaashi naana mu wete kutya ondi na oshikefa shoilongifo apa. Nande opaife ngee ou na oupyakadi nomeva, dengele nge.

Ehangano lange lokulonga ominino ola shangifwa nale konima yeedula omuwoyi.”

“Natango, keshe ofikola i na ounona itava udu ko omalombwelo, dengele nge opo tu popye nounona ava. Inandi hala nande okaana kamwe moshilongo omu ka landule meemadi dange. Onda hala va kale ve shi kutya oimbuluma kai na eshi hai eta.”

Omulumenhu welutu lapaluka, Ninja, ngaashi natango e hole okuufanwa, Etitatu okwa li a djala oikutu iwa novili yoshingoli konyala yaye yokolumosho.

Oku na natango ehalo lokuninga omudeuli monhele yokuningila omadeulo olutu.

“Oitenda yange yokuufena onde i fiya meni komulumenhu oo ta longele odolongo eedula 105,” Osho a ti ngaho.

Shimweefeleni okwa li ta monika a hafa kashona eshi e wete ongudu yovatoolingundana omanga ta lekele ovanambelewa vodolongo yevyulonghalo.

“Onda hafa neenghono kandi shi kutya nandi tye shike nokuli. Onda hala ashike okuya keumbo ndi ka kale omutumba nofamili yange, opo ndi ka ude ohole oyo inandi mona eedula dihapu.

“Tangi unene kodolongo yevyulonghalo, ova lundululange paife. Paife ame onda ninga omulumenhu woshili.

“Ngeeno okwa li ndi li ngaashi nda li nale, ngeno itandi ti ame omulumenhu, shaashi ovalumenhu ove na oinakuwanifa. Ihava tula ashike omesho avo kwaasho va hala, ashike nokoilanduli yoo. Oinima aishe oyo omo nde i lihongela omu,” Osho a ti ngaho.
Shimweefeleni okwa li a mangwa molweedipayo lomushingi wotaxi.

Omulihongi wokalate, Shimweefeleni okwa tameka oimbuluma eshi Namibia a manguluka.
Okwa lombwela ovatoolinghundana Etitatu kutya okwa li a uda nai neenghono shaashi okwa longifa owino waye momatomeno a puka.

OKUDJA APA OWA YUKA PENI?
Shimweefeleni okwa ti okuna oinima ihapu oyo a pumbwa okuninga.

“Kandi shi nokulongifa ongodi, eengodi edi doshinanena,” Osho a ti ngaho.
“Oinima imwe ei oidjuu neenghono okuyeleka naashi nda fiile oinima i li.”

Shimweefeleni okwa holola omalimbililo kombinga yeefamili odo a ningila ominyonena, okwa ti okwa pumbwa okuyandja ombili.

“Ngee oshinima shonumba sha holoka, kutya nee osha ningwa konima yeedula 25 da pita, otashi dulika pu na ounona va nakufya . . . onda hala ashike va dimine nge po kwaasho nda ninga.

“Nehandukilo eli nda longela omu itali yelekwa naasho nda ninga,” Osho a ti ngaho.

Omuungaungi noinima ya pamba nomadilaadilo ovanhu, Shaun Whittaker, okwa ti kashi pu omunhu oo a kala e li modolongo efimbo li fike opo, a ike oshiwana noupu.

“Natango kombinga yofamili yaye mwene. Ondi shi shi kutya opu na ovanhu ovo va xula ko nale.

Oshi li po nale kutya opu na ovakwapata vamwe va pe ovo opo va dalwa,” Osho a ti ngaho.

Shimweefeleni okwa li a pewa ehandukilo muFebuluali momudo 1999 pexulilo loihokolola yaye momhangu yopombada yaVenduka eshi kwa li a pewa ehandukilo lodolongo yonghalamwenyo shi nasha nedipayo, okwa li va li a pewa eedula 20 shi nasha nomunyeka wahomata, needula 2 eshi a hangika e na oilwifo ihe na eembapila.

Okwa li a shiivika nawa ongaomunyeki a homata omanga kwa li ina ya komhangu yopombada shi nasha nomunyeka oo wa ya fiyo omefyo lomushingi wotaxi mOvenduka muJuni 1997.

Eemwedi nhatu omanga ina pewa ehandukilo momhangu yopombada, Shimweefeleni okwa li natango a pewa ehandukilo leedula 17 momangu yoshitopolwa shaVenduka shi nasha nominyeka nhatu da ningwa okudja momudo 1995.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News