… ehokololo laKovambo kombinga yohole
EEDULA di li lwopo69 da pita, Nujoma manga a li omumati okwa hombola omuholike waye, Theopoldine Katjimune Nujoma.
Okwa li e na eedula 27, omanga omukulukadi kwa li e na eedula 23.
Theopoldine konima okwa ka kala e shiivike nawa nedina ‘Kovambo’ opo li ulike kutya yee okaana kOkawambo, shaashi meme waye okwa li Omuherero omanga tate waye okwa li Omuwambo.
Kovambo (91) okwa li omumwainafana naNujoma mepata.
Pamwe natate waye, Johannes Mushimba, okwa li ha di mOvenduka tai kOmbaye ta ka talela po ina womepata waNujoma.
Nujoma okwa tameka okushangela Kovambo ndee ekwatafano lavo tali kulu.
Ookaume ava ova hombolele mOvenduka mOld location muMei 1956.
Okwa li ve na ounona voumati vatatu: Utoni Daniel, John Ndeshipanda, Sakaria ‘Zacky’, naNelago, oo a xulifa omanga e na eemwedi 18 pefimbo Nujoma a li kombada.
Momudo 1960, pefimbo lepangelo loukoloni laSouth Africa, Kovambo okwa li a tulwa modolongo yomeumbo pamwe nomwainamati, Aaron Mushimba.
Okwa li ta lundilwa kutya okwa hala oku ka waimina Nujoma kombada moAngola momudo 1960, nokwa li a kwatwa po ketanga leameno laSouth Africa, olo kwa li tali mu heke opo a dipaye omushamane waye.
Momido do1980s, Ovanamibia omafele ovo kwa li va waimina Swapo kombada okwa li tava lundilwa kutya ovakalelipo vomutondi.
Okwa li va mangwa po nokuningilwa omahepeko koLubango koumbuwanhu waAngola kongudu yeameno yoSwapo.
Omukulukadi waNujoma naye okwa li a kwatelwa mongudu omo.
Kovambo naye okwa li a kwatelwa moshinima eshi shovakalelipo vomutondi ndee ta mangwa po nokutulwa modolongo yomeumbo koLubango momudo 1988.
okwa li nee a mangululwa konima yefimbo.
EFIKU LOHOLE PUHE NA NUJOMA
Eshi ounyuni wa dimbulukwa efiku lohole etitano, olo hali dimbulukiwa kookaume vopaihole ounyuni aushe, Kovambo okwa dimbulukwa efiku olo ehe li nakaume kaye.
Ponhele yaasho, Kovambo okwa li e li moluhodi lomukokoli presidente woshilongo, oo a xulifile Olomakaya linya la dile ko konima youweehame wefimbo lile peedula 95.
“E na ohole, oshisho nefimaneko” oyo oitya imwe Kalumbi Shangula, ominista youndjolowele nonghalonawa yopanghalafano noku li yoo kaume wofamili yaNujoma, osho a popya ngaho Etine.
“Okwa li alushe ha kala nomukulukadi waye nokwa li e mu hole, ounona novatekulu yoo,” Osho a ti ngaho.
Shangula oo kwa li e li ondokotola yovalihomboli ava, okwa lombwela oThe Namiban kutya ovalihomboli ava okwa li ve lifimaneka.
OHOLE YANGHONOPALA
Minista mukulu woipambele yomoshilongo, omatembu neameno Pendukeni Iivula-Ithana, okwa ti ohole yaKovambo naNujoma oya nghonopala okudja pokukala vamwainafana vomepata.
“Pamufyuululwakalo, Ovabantu ova pitikwa opo va hombole ovana veedidi, ngee owe va mono ovamwainafana kooxe,” Osho a ti ngaho.
Iivula-Ithana okwa dimbulukwa omupresidente mukulu kutya omulumenhu muwa oo kwa li a fimaneka omukulukadi waye nohombo yaye.
“Eedula adishe odo omufimanekwa Nujoma okwa li e li kombada momido do1960 moAngola nomoTanzania, okwa li a fimaneka omukulukadi waye nokakwa li nande e na okaana kondje yohombo.
Osho otashi ku ulikile kutya okwa li omulumenhu e li ngahelipi,” Osho a ti ngaho.
Okwa ti Kovambo okwa li a ninga ina younona veefiye noupu ovo vali va idililwa koGermany konima yoCassinga momudo1978.
Minista mukulu woipambele yomoshilongo okwa ti ohombo yomupresidente mukulu yeedula 69 oimwe yelitulemo, tai holola ohole oyo ya li pokati kavo nosho yo oshilongo.
“Okwa li have liumbata va fa ovadali vetu omanga kwa li tu li kombada nove tu longa nghee tu na oku liumbata ndee tave tu ulikile oukwashili kombinga yonghalamwenyo,” Osho a ti ngaho.
Iivula-Ithana okwa dimbulukwa eshi ovalumenhu ovanyasha kwa li have livangeke Nujoma ngee va nwa omalodu eshi kwa li ve li kombada, shaashi ite shi tambula ko.
OMAHANGO OFAMILI
Selma Simon naBetty Wilbard okwa li hava longele omupresidente mukulu oule weedu 47 no42.
Wilbard okwa dimbulukwa eshi a shakeneka Nujoma manga omunyasha momudo 1983 konima eshi kwa li a waimina oSwapo peedula 14.
“Komanda wange okwa pula nge ndi teleke nokuwapalekela ofamili yaNujoma nokudja opo nghi na nande efiku nda dile po puvo. Ovahonga nge keshe shimwe ndi shi kombinga yokuwapaleka, okuteleka nokufila oveenda oshisho,’ Osho a ti ngaho.
Okwa ti omukokoli presidente naKovambo ove va longa efimano lehongo ndee tave va kondjifa opo va mone omadeulo okuteleka koHotel Thuringerhof.
Simon okwa ti Kovambo okwa li e va tala ko ongofamili voo naWilbard.
“Paife ondi na ongeshefa yange mwene, shaashi tatekulu nameekulu ova kala alushe nokutufininika tu lihonge ndee hatu kala kufye vene,” Osho a ti ngaho.
Simon naWilbard ova dimbulukwa “efimbo lofamili tali dengele” hali kala polupale, opo kwa li eenghedi dofamili hadi kundafanwa nomahokololo okwa li haa hokololwa.
“Otwe lihonga eetundi da fimana kombinga yofamili; efimbo lofamili olo ola fimana. Eenghedi odo otwe di twaalela keefamili detu,” Osho a ti ngaho.
‘INA YOSHIWANA’
Kovambo Nujoma okwa dalwa momafiku 10 Marsa 1933 nokwa li omunyekadi wotete woshilongo oule weedula 15 – okudja momudo 1990 fiyo 2005.
Okwa li a lukwa kutya oye ‘Ina yoshiwana’
“Okwa li omukainhu e na efimaneko lomukokoli presidente,” Shangula osho a ti ngaho.
Omunambelewa weameno waNujoma wefimbo lile, Nepando Amupanda, Etine okwa ti Kovambo omulininipiki nomunambili.
“Okwa li ashike a fa meme wetu,” Osho a ti ngaho.
Ehangano lokwaandjakaneka omawi momhepo laNamibia ledina Namibian Broadcasting Corporation, ola ti oilonga yaKovambo pefimbo a li omunyekadi woshilongo kakwa li naana ya kwatela mo shihapu.
Pefimbo lodula yotete yemanguluko laNamibia, oshilongo okwa li sha tala unene mokutungulula.
In an age of information overload, Sunrise is The Namibian’s morning briefing, delivered at 6h00 from Monday to Friday. It offers a curated rundown of the most important stories from the past 24 hours – occasionally with a light, witty touch. It’s an essential way to stay informed. Subscribe and join our newsletter community.
The Namibian uses AI tools to assist with improved quality, accuracy and efficiency, while maintaining editorial oversight and journalistic integrity.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!






