Ekandjo ota pulaopo Mbumba a shaine onotwaveta yaye oyoi li ominge neehombo domashenge

Ekandjo ota pulaopo Mbumba a shaine onotwaveta yaye oyoi li ominge neehombo domashenge

Oshilyo shoSwapo Jerry Ekandjo osha ti Namibia ina tambula ko nande omifyuululwakalo dOshieuropa opo a pitike eeveta tadi popile omashenge.

Etine loshivike sha dja ko okwa pula kutya ombelewa yomunashipundi wopaliamente oya fikama peni nokulonga mo onotwaveta yaye oyo itai popile omashenge moNamibia opo i etwe mopaliamente.

Ekandjo okwa dimbulukifa opaliamente kutya okwa li a eta onotwaveta yaye mopaliamente odula ya dja ko ndee ta ti otai pula efimbo lile opo i tumwe kupelesidente i ka kolekwe.

Ekandjo okwa li ta longifa okatendo 56 kekotamhango, oko taka ti keshe onotwaveta ya pita mopaliamente oi na okuya kupelesidente i ka shainwe opo i ye moilonga.

“Pamhito apa inai pumbwa eumbo etiavali lopashiwana li tye ko sha kuyo. Ashike otwa fikama peni paife? Opwa pita eemwedi hetatu paife.

“Eenotwaveta edi kwa li da yandjwa muNovemba naDesemba okwa li nale da talululwa, okwa li da shainwa. Ashike onotwaveta yetu oyo kwa li ya ya ko kuyele, fiyo opapa kapu na eshi sha ningwa po,” Osho a ti ngaho.

“Ngee otamu dilaadila kutya ohatu efa omamwefafanemo aa okoilongo imwe, tamu lipula kutya ohatu shi ningulula, itashi ningwa mo moNamibia osho nandenande, itashi ningwa,” Osho a ti ngaho.

Onotwaveta yaEkandjo yopaumwene okwa li ya pita momutumba wopashiwana nokeumbo etivali lopashiwa shi na sha nokufatulula oshitya ‘ovalihomboli’ nokuninga omalunduluko mokatendo kohombo komomudo 1961 opo ku kelelwe eehombo domashenge moNamibia.

‘OSHINIMA SHA KULA SHOUFEMBA WOMUNHU’

Omushiiviveta Carli Schickerling, okwa nyamukula komapopyo aEkandjo e na sha neenotwaveta dikwao odo Ekandjo ta ti oda shainwa nale nodili moilonga paife kupelesidente, odo kwa li dapita mopaliamente konima yonotwaveta yaye oyo itai popile omashenge.

“Ondi wete kutya eenotwaveta odo inadi teya oufemba womunhu nekotamhango noitadi nyanauna efimano lounhu noufemba waye.

“Ondi wete ashike kutya ekateko eli kupelesidente wetu mu kulu, mekwatafano neenotwaveta dikwao odo kwa li da pita, inai kolekwa omwolwoufemba womunhu oo wa kwatelwa mo, noi na okutalika ko nawa,” Osho a ti ngaho.

Omushiiviveta okwa ti omapopyo aEkandjo okutya oushenge oshinima shokoeuropa otaa pukifa.
“Paushili oshinima eshi kutya oilyo yopaliamente otai dilaadila kutya oushenge omufyuululwakalo woshieuropa osha puka nai. Opu na ondjokonona kutya oushenge owa kala ko nale eedula omafele momanenedu aeshe,” Haende osho a ti ngaho.

Schickerling okwa ti oshilongo kashi na eitavelo lopambelewa, omu na eengeleka dopaumwene.

“Okuteya oufemaba womunhu molweudeko loye lopaumwene nomaitavelo oye hasho naana oshilongo eshi she likolelela musho. Ohandi ku udanekele kutya onotwaveta ei ngee oya tambulwa ko kupelesidente, oi na okutaalela oveta,” Osho a ti ngaho.

Schickerling okwa ti oshilongo oshi na oinima ya kula ya pumbwa okufilwa oshisho i dulife onotwaveta yaEkandjo oyo i li ominge nomashenge.

“Paushili ondi wete kutya oinima ngaashi omahepeko, omadipayo opaihole moshilongo omu noshinima eshi kutya ovanhu itava dulu okulanda omaumbo, oikulya nomahooli…

“Omaupyakadi aa opaliamente ya pumbwa okutala, ndee kashi shi ovanhu vavali ve li mekwatafano naasho hashi ningwa momaumbo avo,” Osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News