Eepelesidente 18 otadi ke uya kepako laGeingob

Hage Geingob

Eepelesidente di ke hamumbala pwaado de uwile kenangeko laGeingob eshi a ya koshipundi mo21 Maalisa 2015, otadi ke mu lekela lwaxuuninwa mexuliloshivike.

Me ku olo la kula londjokonona mo2015, eshi Geingob kwa li a tya “E li e ku olo Kalunga a longekida”, opwa li pu na ovaleli voilongo ve li 14, omanga ve li 18 otava ka kala pepako laye mOshoondaxa.

Geingob okwa xulifa mo04 Febuluali nokwa teelelwa opo a ka pakwe mO- shoondaxa komaendo omapendafule (Heroes Acre) mOvenduka.

Ovapelesidente vamwe ovo va li ve ya kenangeko laGeingob mo2015 omwa kwatelwa pelesidente waBotswana Ian Khama, pelesidente wAngola kwa li nakufya Jose Eduwardo dos Santos, oo a li nale pelesidente waKenya Uhuru Kenyatah, oo a li nale pelesidente waZambia Edgar Lungu, pelesidente waSouth Africa Cyril Ramaphosa, Thambo Mbeki oo e li omupelesidente mu kulu waSouth Africa nanakufya Robert Mugabe.

Ovaleli vamwe ovo va koleka kutya otave ya kepako laGeingob omwa kwatelwa omupelesidente waKenya William Ruto, pelesidente waSouth Africa Cyril Ramamphosa, omupelesi- dentemukuluwaSouthAfricaThambo Mbeki, pelesidente waBotswana Mok- gweetsi Masisi, pelesidente waGhana Nana Akufo-Addoh napelesidente wAngola Joao Lourenco.

Oilongo i li 27 oya koleka kutya otai uya, ovakalelipo voilongo, ovaprima minista novanashipundi meepalia- mente.

Minista womauyelele nomakwatafa- no opaungoba Emma Theofelus, okwa shiivifa oshinima eshi ngaha pe mbo kwa li ta yandje ouyelele kombinga yepako laGeingob kendiki lomauyelele lepangelo Etivali.

“Pe mbo eli, epangelo otali pula ovalongi veendjila opo ve li ufe keem- hango nomalandulafano omopate shi na sha nomahauto epangelo opo oveenda vetu va mana va dja keembinga da yooloka mounyuni va ende nawa,”

Osho a ti ngaho. Theofelus okwa ti olutu laGeingob otali ka ulikwa papangelo nouyelele wa wedwa po owa yandjwa onghela.

Okwa ekelashi omapopyo okomalun- gula oo taa ti eendjila otadi ka patwa moshilandopangelo okudja onghela, naashi taku tiwa ovanambelewa vopoli 650 vomilongo yo-SADC ove ya moshilongo opo va vatele pepako laGeingob.

“Kaleni mu shishi kutya ouyele ou kau shi woshili,” Osho a ti ngaho.

Theofelus okwa ti oshivilodimbuluko shepangelo osha teelelwa shi ka kale kokapale kemanguluko (Independence Stadium) shaashi otaka dulu okuwana ovanhu vahapu shi dulife koHeroes Acre.

“Otwe lineekela ovanhu otava dulu okuuya koshivilodimbuluko opo tu longife vali okapale kaHage Geingob oko ke li pamwe noIndependence Stadium.

“Natango otwe lineekela kutya ovo

itava dulu okuuya kepako koHeroes Acre otave shi udu ko, shaashi inatu hala tu udife nai oshiwana eshi omwaalu un- ene tau ke uya mOshoondaxa,” Minista osho a ti ngaho.

Ovalandifi otava pulwa opo va landi le peenhele odo da tulwa po do- kulandi la pokapale pe mbo loshivil- odimbuluko.

Ashike elandifo loikolwifa inali pitikwa.

Omuvelo wokapale otau ka yuuluka po10h00 mOlomakaya.

Theofelus okwa ti oshikefa shaGe- ingob otashi ka endaendifwa noma- pandaanda mOvenduka mEtitano opo ovakwashiwana ve mu lekele.

Eendjila otadi ka shiivifwa nale.

“Pamhito ei ohandi pula oshiwana opo shi ngudumane popepi neendila odo tadi ka longifwa opo va tale oshikefa sha nakufya pelesidente ne maneko la kula,” Osho a ti ngaho.

Omukulunhuwiliki wouministili we- hongo, ounghulungu nomifyuululwaka-

lo Sanet Steenkamp, okwa shiivifa kutya mEtitano kaku na o kola nokwa pula opo ounona ve li 15-20 po kola keshe va kufe ombinga mengudumano lo kola va djala omudjalo wo kola.

“Ovakulunhu kola novahongi mOv- enduka otava pulwa opo va hoolole ovakalelipo mounona vo kola opo va ka kale pengudumano eli,” Osho a ti ngaho.

OSHIMALIWA

Nande opu na omutengenekwafaneko wa yandjwa opo u longifwe mepako laGeingob, Theofelus ina popya om- waalu kondadalunde kutya epangelo otali ka longifa oshimaliwa shi ke peni moinyangadalwa yoshivilodimbuluko nepako.

“Oifutwa otai londo yootai londuluka. Kapu na omwaalu wa tulwa po wa yukilila nope mbo apa katu shi kutya opwa longifwa oshimaliwa shi ke peni, shaashi ohatu longifa oshimaliwa moinima ihapu,” Osho a ti ngaho.

Pepako lomukondjelimanguluko Andimba Toivo yaToivo, opwa longi- lwe eemiliyona N$3, kwashi kula eemiliyona N$2 odo da li da longifwa pepako laminista mu kulu Rosali Nghidinwa navakwao vahapu.

Theofelus Omaandaxa okwa ti epangelo ola yandja eemiliyona N$2,8 koitopolwahoololo opo i ninge oitu – dimbuluko yopaitopolwa.

EAMENO

Omukulunhu wopoli moNamibia komufalandjai Joseph Shikongo, okwa ti opoli oye lilongekida okuyandja eameno kwaaveshe ovo tava ka kala poshivilo mOlomakaya nOshoondaxa.

“Otwe lilongekida nonda hala oku- lombwela ovanhu vetu kutya nava kale va manguluka lela. Eameno otali ka kala po. Otu li mekwatafano noombushe moilonga vokomahangano akwao,” Shikongo osho a ti.

Okwa ti vali opoli oye lilongekida okuyandja eameno kovanhu ovo tava di kondje yoshilongo.

Shikongo okwa ti ovanambelewa veameno ovo ve li moshilongo va dja kondje yoshilongo oshinima hashi ningwa shito.

“Omwaalu wo600 oo ovanhu tava popi kau shi woshili,” Osho a ti ngaho.

OVAKWAITA VOKOZAMBIA

Omupopiliko wouministili wetanga leameno noipambele yoonakulwa vakulu Petrus Shilumbu Etivali okwa koleka kutya moshilongo omwa ka ovakwaita vaZambia, va ka mOvenduka mo13 Febuluali opo va vatele ovakwaita vaNamibia pepako laGeingob.

Shilongo okwa koleka kutya o- NDF oi na omikalo dayo dokupaka omupelesidente ashike kai na owino.

“Inatu shakeneka nale epako la- pelesidente. Oshikando shotete hatu shi shakeneke, omanga oombushe moilonga vetu vokoZambia va shak- eneka nale omafyo avali ovapelesi- dente,” Osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News