Eefamili odateyaulwa pokoFishrot

Graham Hopwood

Konima yeedula eshi a kanifa oilonga yaye yokukwata eeshi mehangano ledinaNamsov sha etwa kwaasho sha shiivika nawa nedina Fishrot, Thomas Nambala, okwa twikila okuya keenu dovanhu ta kongo oilonga.

“Ondi udite nai neenghono. Onda hala okulanda oinima yange ashike kapu na oshimaliwa. Onda hala okuhombola, ashike kapu na oshimaliwa,” Osho a lombwela omushangi wolopota yehangano lomapekaapeko omilandu depangelo ledina Institute for Public Policy Research (IPPR), i li koshi yoshipalanyole “Oshe twa mona oixuna unene’, oyo kwa li ya pitifwa Etine loshivike sha dja ko.

Omupekaapeki woIPPR Frederico Links nomulopoti Ester Mbathera ovo va tula kumwe olopota ei.

Haimbala oye umwe womovanailonga vomoshikondo sheeshi ve li eyovi ovo va kanifa oilonga yavo kehangano ledina Namsov Fishing Enterprises, eshi kwa li eequota dohorse-mackerel da yukifwa kehangano ledina Fishcor ongaomangela yoFishrot.

Eshi a kanifa oilonga yaye okwa li ta file ounona vaye oshisho yeemwene, nameme waye novakwapata vamwe vahapu.

OMAUPYAKADI

Olopota okupitila momapulaapulo oo a ningilwa ovanhu va yooloka oya holola kutya oFishrot oyo ya eta oulingilingi uhapu moshikondo shokukwata eeshi moNamibia oya eta omaudjuu ahapu oo a ya fiyo okondje yopolotika neliko loshilongo.

Omukwati weeshi umwe mu kulu, Abraham Abraham, okwa ti: “Onda fa ashike nda fya, ashike ondi na omwenyo. Ag, kaume kange, efimbo limwe oto i keumbo ndee to tameke okukwena mombete yoye.”

Abraham, oo a kala hai momeva nombautu yehango ledina Saga Seafood laNamibia, ashike oli li oshitai shehangano lokondje ledina Samherji, oku na eendjodi diwa.

Eendjodi daye okwa li di li metifa efimbo ha longele ehangano Saga Seafood, ashike oulingilingi woFishrot owa dipaya eendjodi daye.
Omukwati weeshi umwe mu kulu, Job Timotheus, oo naye a longela ehangano olo tuu olo, okwa ti pefimbo leedula di li nhano odo a kala ta longele ehangano olo okwa li ha yambidida omaumbo atatu.

“Onghalamwenyo okwa li iwa, shaashi keshe shimwe okwa li shipu okuninga,” Osho a ti ngaho.

Timotheus okwa ti ina kala ta dulu okuyambidida ofamili yaye naye mwene nghee a kanifile oilonga yaye pexulilo laAuguste 2020.

Martin Sakeus (38) oku li monghalo i djuu nai, oshe mu ningila shi djuu opo a tambule ko onghalo ei i djuu neenghono.
“Onghalamwenyo ei oi djuu nai,” Osho a ti nagho.

Sakeus okwa li ha longo mofabulika yendina ArcticNam Fishing. Okwa ti onghalamwenyo okwa li iwa lela efimbo olo kwa li ha longo.

Paife oha papala ashike ta ende ta lombwele oixwa, osho a ti ngaho.

SAMHERJI NA NYAMUKULE

Haimbala ota pula opo ehangano loSamherji li kundafana nepangelo laNamibia opo va tale kutya otava ningi po shike kombinga yoshinima eshi shi fifa ohoni neenghono.

“Ileni ndele tamu kundafana nepangelo.

Haufiku Ndillinaye (48), oo naye kwa li omukwati weeshi ota pula opo va pewe ombili kehango loSamherji.

“Nave uye ve tu pe ombili, shaashi ova nyonauna eenghalamwenyo detu. Ndee tave tu futu,” Osho a ti ngaho.

Omukulunhuwiliki woInstitute for Public Policy Research, Graham Hopwood okwa ti: “IPPR ota pula ehangano lokukwata eeshi lokoIceland ledina Samherji opo li uye li yandje ombili kOvanamibia ovo va kumwa neenghono koshikumungu shoFishrot, ndee tai futu ovanhu ovo va mona oixuna molwoshinima eshi.”

Ehangano natango otali pula opo ku totwe ongudu yOvanamibia opo iyandje evatelo tali kalelele koihakanwa youlingilingi ou.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News