Omahooli ga londa ishewe

Omahooli ga londa ishewe

N AMIBIA a dhengwa ishewe kondando yomahooli ndjoka ya londo okuza mokati kuusiku wonena, shoka shi li oshikando oshitine omahooli taga gwedhwa muule wethimbo li vulithe owala pomumvo.

Uuministeli wOomina nIikwankondo owa tseyitha ngeyi kutya omahooli gopetololi otaga londo noosenda hetatu omanga ngoka gondiisela taga londo noosenda omulongo nahamano (N$0,16) moliitela. Shika otashi ti nee kutya omahooli gaana oholo go 93 pOmbaye otaga ka kotha oondola/N$5,25 moliitela.Omahooli gena oholo go 95 otaga ka kotha oondola/N$5,27 moliitela omanga ngoka gondiisela taga ka kotha N$5,09 moliitela.Sho aantu ya zi owala mefudho lyOkrismesa moka ya longitha oshimaliwa oshindji noonkondo notaya longitha wo oshimaliwa oshindji miifuta yoosikola pethimbo ndika lyomumvo, otaya ka nana ko unene komapaya sho omahooli ga gwedhwa ngeyi.Okwa thanekwa kutya otashi vulika eyo pombanda lyondando yomahooli li ete wo elondo lyoondando dhiinima yilwe moshilongo.Ondando yomahooli mu Namibia oya pitilile poondola ntano (N$5) moliitela oshikando shotango mu Septemba omumvo gwa zi ko.Pethimbo ndyoka aaniihauto oya li oombangi sho ya mono omahooli gopetololi taga londo noosenda 40, omanga ngoka gondiisela onoosenda 39 moliitela.Ominista yOomina nIikwankondo Erkki Nghimtina okwa tseyitha ngeyi kutya egwedhelo lyondando yomahooli olyo owala lyali ompito yUuministeli kombinga yondando yomahooli.”Omolu onkalo ndjoka yaa li nawa pamaalaka gondando yomahooli, uuministeli kau na we ompito yilwe yaa shi okugwedhela omahooli gopetololi noosenda hetatu omanga gondiisela ga gwedhelwa noosenda 16 moliitela.”Okuza omumvo 2005 egwedhelo lyondando yomahooli olya li tali pelwa uusama eyopombanda lyomahooli ngoka inaga dhindwa ngoka ga kala nokuya pombanda pokati koondola/US$60 noondola/US$70 membalumbalu.Mu Septemba omumvo gwa zi ko, Nghimtina okwa li a popi kutya omolwa onkalo yondando yomahooli ndjoka tayi yi pombanda esiku nesiku ondando yomahooli mu Namibia otayi kala hayi talululwa omwedhi kehe nokugwedhelwa kashona mpoka tashi pumbiwa “opo ku yandwe egwedhelo lyomahooli noshimaliwa oshinene palumwe.”Omumvo gwa zi ko, aantu konyala ayehe moshilongo oya li ya gumwa kegwedhelo lyondando yomahooli molwashoka oondando dhiiyenditho okuya komahala ga yoolokathana oya li ya gwedhelwa shoka wo sha eta aayendindjila ya ye moondjato dhawo ya dhiginina omolu egwedhelo ndika.Omutseyinawa miikwaliko Martin Mwinga okwa hokolola ngeyi mOmaandaha kutya ndjika onkundana ombwiinayi lela kaakwashigwana ayehe nosho wo kelilo lyoshilongo.Ta ti kutya oshinima shika otashi ka gwedhela unene oondando miinima yilwe shoka tashi ka nayipaleka onkalo moshigwana.Mwinga ta ti aalandi itaya ka vula we okulongitha oshindji.”Ngele iinima yilwe yopaumwene mbyoka hayi eta sha meliko lyoshilongo nenge tutye lyopashigwana otayi gumwa nayi koshinima shika, nena otashi eta eliko li mone iihuna,” ta popi ngaaka.Ta ti ishewe ngeyi kutya oshilongo itashi ka mona we iiyemo yi li nawa ngaashi sha li sha thanekwa molwashoka.kombinga yimwe oshimaliwa otashi pitile mpee.Mwinga ta totha mo iikondo yimwe kutya ngaashi oshikondo shekwato lyoohi nosho wo iikondo yilwe, iilonga yawo oyi ikwatelela unene miiyenditho.Ta ti iikondo mbika oyo iilongithi unene yomahooli.Omumvo gwa zi ko, okwa li kwa lopotwa kutya eyopombanda lyondando yomahooli olya dhenga pomutima oshikondo oshikwati shoohi shoka wo sha li sha lulumikwa nale kiinima yilwe.Omukwashigwana gumwe mOvenduka sho a kundana onkundana ndjika, okwa ti oshinima shika oshi li endhindhiliko ewinayi nOmumvo Omupe ogwa tameka nomaupyakadhi nani.Otashi talika manga ku monike ngele egwedhelo ndika otali ka gwedhelitha oondando dhomahooli kehangano lyaanuumbesa nUutaxi nenge shilindi manga.Eyelekanitho lyoondando tala pepandja eti 14.Shika otashi ti nee kutya omahooli gaana oholo go 93 pOmbaye otaga ka kotha oondola/N$5,25 moliitela.Omahooli gena oholo go 95 otaga ka kotha oondola/N$5,27 moliitela omanga ngoka gondiisela taga ka kotha N$5,09 moliitela.Sho aantu ya zi owala mefudho lyOkrismesa moka ya longitha oshimaliwa oshindji noonkondo notaya longitha wo oshimaliwa oshindji miifuta yoosikola pethimbo ndika lyomumvo, otaya ka nana ko unene komapaya sho omahooli ga gwedhwa ngeyi.Okwa thanekwa kutya otashi vulika eyo pombanda lyondando yomahooli li ete wo elondo lyoondando dhiinima yilwe moshilongo.Ondando yomahooli mu Namibia oya pitilile poondola ntano (N$5) moliitela oshikando shotango mu Septemba omumvo gwa zi ko.Pethimbo ndyoka aaniihauto oya li oombangi sho ya mono omahooli gopetololi taga londo noosenda 40, omanga ngoka gondiisela onoosenda 39 moliitela.Ominista yOomina nIikwankondo Erkki Nghimtina okwa tseyitha ngeyi kutya egwedhelo lyondando yomahooli olyo owala lyali ompito yUuministeli kombinga yondando yomahooli.”Omolu onkalo ndjoka yaa li nawa pamaalaka gondando yomahooli, uuministeli kau na we ompito yilwe yaa shi okugwedhela omahooli gopetololi noosenda hetatu omanga gondiisela ga gwedhelwa noosenda 16 moliitela.”Okuza omumvo 2005 egwedhelo lyondando yomahooli olya li tali pelwa uusama eyopombanda lyomahooli ngoka inaga dhindwa ngoka ga kala nokuya pombanda pokati koondola/US$60 noondola/US$70 membalumbalu.Mu Septemba omumvo gwa zi ko, Nghimtina okwa li a popi kutya omolwa onkalo yondando yomahooli ndjoka tayi yi pombanda esiku nesiku ondando yomahooli mu Namibia otayi kala hayi talululwa omwedhi kehe nokugwedhelwa kashona mpoka tashi pumbiwa “opo ku yandwe egwedhelo lyomahooli noshimaliwa oshinene palumwe.”Omumvo gwa zi ko, aantu konyala ayehe moshilongo oya li ya gumwa kegwedhelo lyondando yomahooli molwashoka oondando dhiiyenditho okuya komahala ga yoolokathana oya li ya gwedhelwa shoka wo sha eta aayendindjila ya ye moondjato dhawo ya dhiginina omolu egwedhelo ndika.Omutseyinawa miikwaliko Martin Mwinga okwa hokolola ngeyi mOmaandaha kutya ndjika onkundana ombwiinayi lela kaakwashigwana ayehe nosho wo kelilo lyoshilongo.Ta ti kutya oshinima shika otashi ka gwedhela unene oondando miinima yilwe shoka tashi ka nayipaleka onkalo moshigwana.Mwinga ta ti aalandi itaya ka vula we okulongitha oshindji.”Ngele iinima yilwe yopaumwene mbyoka hayi eta sha meliko lyoshilongo nenge tutye lyopashigwana otayi gumwa nayi koshinima shika, nena otashi eta eliko li mone iihuna,” ta popi ngaaka.Ta ti ishewe ngeyi kutya oshilongo itashi ka mona we iiyemo yi li nawa ngaashi sha li sha thanekwa molwashoka.kombinga yimwe oshimaliwa otashi pitile mpee.Mwinga ta totha mo iikondo yimwe kutya ngaashi oshikondo shekwato lyoohi nosho wo iikondo yilwe, iilonga yawo oyi ikwatelela unene miiyenditho.Ta ti iikondo mbika oyo iilongithi unene yomahooli.Omumvo gwa zi ko, okwa li kwa lopotwa kutya eyopombanda lyondando yomahooli olya dhenga pomutima oshikondo oshikwati shoohi shoka wo sha li sha lulumikwa nale kiinima yilwe.Omukwashigwana gumwe mOvenduka sho a kundana onkundana ndjika, okwa ti oshinima shika oshi li endhindhiliko ewinayi nOmumvo Omupe ogwa tameka nomaupyakadhi nani.Otashi talika manga ku monike ngele egwedhelo ndika otali ka gwedhelitha oondando dhomahooli kehangano lyaanuumbesa nUutaxi nenge shilindi manga.Eyelekanitho lyoondando tala pepandja eti 14.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News