Gumwe a thigwa pomutenya mUupindi

Gumwe a thigwa pomutenya mUupindi

E GUMBO lya meme Victoria ya Nghifindaka mUupindi mOshakati ohela olya piti lya pya po thiluthilu komulilo ngoka taku tiwa kutya ogwa etwa kokalehite hoka ka thigwa moseti kaanona katema sho ya kalala ongulohi yokupendukila ohela.

Egumbo ndjoka lyiipeleki kwali lyoondunda ntano lwaampoka olya pya po thilu kumwe niipeleki yalyo naashihe sha li moka osha pila mo. Lago enene lela, inamu pila omuntu nonando ya adhika ya kotha sho omulilo gwa yeke, oya penduka noye shi pondola okuza mo.”Otatu pandula Kalunga sho inamu pila omuntu, oshoka omulilo ogwe tu adha twa kotha, ngaye nomukadhona gwandje gwomukuluntu Susana mondunda yandje, yo aanona ye li koondunda dhawo.Otwa li twa thitikininwa mo komulilo nguka, ashike ngaye na Susana otwa kondja opo tu kuthe mo aanona nziya moondunda dhawo kaaya pile mo.Ashihe ondi wete otwe shi pondola pakwatho lya Tate Kalunga, oshoka otwa li moshiponga oshinene shomulilo nguka,”meme Victoria ta ti.Ta hokolola ta ti kutya gumwe gwomaanona, ngoka a hugunine moseti sho ya ka lala, okwa dhimbwa okudhima okalehite hoka ka li aniwa koshitaafula ku na elapi.Konima yomulongonambali, lwopoyimwe yokoongulasha lwaampoka, okalehite sho ka ende taka hulu po, oka kwata kelapi lyokoshitaafula nomulilo ogwa kwata wo komalapi ngoka gokomakende, negumbo olya tameke tali pi.”Onda adhika te yaguma egumbo ta li pi, nashi nda papala, nda penduka, omomulilo shili tagu tameke okuninga omunene nokufikia egumbo.Onda kugu na Susana okwa penduka notwa kondjo ngashi tatu vulu okukutha ko aanona koondunda dhawo kumwe nuunima uushona wa li popepi natse.Ashike omulilo ogwa endelele okuninga omunene naashiinda sho ya matuka, oya adha nale gwa kwata egumbo alihe noku li fika po kumwe naayihe ya li mo,” meme Victoria ta hokolola.Ta ti iinima yawo oyindji lela yongushu, ngashi iimaliwa (N$2500), oombete, oonguyo, ookofa dhiikutu noshom tuu, Oosikopa, ookila dhokutalaleka, iikwatelwa yokelugo, omausila, omakunde, iiyelelwa, ooselefona ndatu, omambo gaanona gOsikola, oonzapo dhomavalo nodhOsikola, uumutse wawo, uukalata womahogololo, omikanda dhi ili nodhi ili, iizalomwa yi ili noyi ili yaakuluntu naanona, ayihe oya pila mo.Inaya thigwa po nasha.Oya thigwa pomutenya noye li ya pumbwa ekwatho lela okuzilila kaasihenda nosho tuu.Egumbo alihe lyiipeleki olya hanagulwa po komulilo ngoka noya pumbwa wo ekwatho lyokutungulula egumbo lyawo ndjoka lya halakanithwa po komulilo nguka shekesheke.Meme Victoria oku li omushelekadhi, okuza sho omusamane gwe, e mu thigile po nale moshiponga shohauto ndjoka ya lyatele Oboma kwali, nomegumbo okwa kala mo ashike naanona ye ngawo.Ta ti oha hupu ashike mokungeshefa niikutu kuye mwene, opo i ikwathele ye mwene naanona ye, unene tuu a vule okufuta osikola yaanona ye nokufuta omayakulo ga Muni gwawo gwa Shakati.”Otandi indile ekwatho lela kaasihenda, ya tondokele ndje muupyakdhi nomekanitho ndika enene lyaadha ndje naanona yandje.Pamwe Omahangano ngashi ngoka gOmushigakano omutiligane, taga kwathele ndje ngaa yakwetu, onda kanitha oshindji lela.Ashike otandi pandula Kalunga sho e tu hupitha, ngaye naanona yandje moshiponga shika, sha li lela tashi vulu okufaalela oomwenyo dhetu, ” meme Victoria ta ti ngawo.Ta ti otaka lopota oshiponga shika shomulilo ku mwene gwomukunda gwawo, ku meya gwondoolopa, kOpolisi noshowo ku Kaansela gwOshikandjohogololo shawo nokOmbelewa ya Gavena yawo ya Shana, a tale pamwe taye mu popile noku mu kwathela muupyakadhi nomekanitho lye ndika enene.Lago enene lela, inamu pila omuntu nonando ya adhika ya kotha sho omulilo gwa yeke, oya penduka noye shi pondola okuza mo. “Otatu pandula Kalunga sho inamu pila omuntu, oshoka omulilo ogwe tu adha twa kotha, ngaye nomukadhona gwandje gwomukuluntu Susana mondunda yandje, yo aanona ye li koondunda dhawo.Otwa li twa thitikininwa mo komulilo nguka, ashike ngaye na Susana otwa kondja opo tu kuthe mo aanona nziya moondunda dhawo kaaya pile mo.Ashihe ondi wete otwe shi pondola pakwatho lya Tate Kalunga, oshoka otwa li moshiponga oshinene shomulilo nguka,”meme Victoria ta ti.Ta hokolola ta ti kutya gumwe gwomaanona, ngoka a hugunine moseti sho ya ka lala, okwa dhimbwa okudhima okalehite hoka ka li aniwa koshitaafula ku na elapi.Konima yomulongonambali, lwopoyimwe yokoongulasha lwaampoka, okalehite sho ka ende taka hulu po, oka kwata kelapi lyokoshitaafula nomulilo ogwa kwata wo komalapi ngoka gokomakende, negumbo olya tameke tali pi.”Onda adhika te yaguma egumbo ta li pi, nashi nda papala, nda penduka, omomulilo shili tagu tameke okuninga omunene nokufikia egumbo.Onda kugu na Susana okwa penduka notwa kondjo ngashi tatu vulu okukutha ko aanona koondunda dhawo kumwe nuunima uushona wa li popepi natse.Ashike omulilo ogwa endelele okuninga omunene naashiinda sho ya matuka, oya adha nale gwa kwata egumbo alihe noku li fika po kumwe naayihe ya li mo,” meme Victoria ta hokolola.Ta ti iinima yawo oyindji lela yongushu, ngashi iimaliwa (N$2500), oombete, oonguyo, ookofa dhiikutu noshom tuu, Oosikopa, ookila dhokutalaleka, iikwatelwa yokelugo, omausila, omakunde, iiyelelwa, ooselefona ndatu, omambo gaanona gOsikola, oonzapo dhomavalo nodhOsikola, uumutse wawo, uukalata womahogololo, omikanda dhi ili nodhi ili, iizalomwa yi ili noyi ili yaakuluntu naanona, ayihe oya pila mo.Inaya thigwa po nasha.Oya thigwa pomutenya noye li ya pumbwa ekwatho lela okuzilila kaasihenda nosho tuu.Egumbo alihe lyiipeleki olya hanagulwa po komulilo ngoka noya pumbwa wo ekwatho lyokutungulula egumbo lyawo ndjoka lya halakanithwa po komulilo nguka shekesheke.Meme Victoria oku li omushelekadhi, okuza sho omusamane gwe, e mu thigile po nale moshiponga shohauto ndjoka ya lyatele Oboma kwali, nomegumbo okwa kala mo ashike naanona ye ngawo.Ta ti oha hupu ashike mokungeshefa niikutu kuye mwene, opo i ikwathele ye mwene naanona ye, unene tuu a vule okufuta osikola yaanona ye nokufuta omayakulo ga Muni gwawo gwa Shakati.”Otandi indile ekwatho lela kaasihenda, ya tondokele ndje muupyakdhi nomekanitho ndika enene lyaadha ndje naanona yandje.Pamwe Omahangano ngashi ngoka gOmushigakano omutiligane, taga kwathele ndje ngaa yakwetu, onda kanitha oshindji lela.Ashike otandi pandula Kalunga sho e tu hupitha, ngaye naanona yandje moshiponga shika, sha li lela tashi vulu okufaalela oomwenyo dhetu, ” meme Victoria ta ti ngawo.Ta ti otaka lopota oshiponga shika shomulilo ku mwene gwomukunda gwawo, ku meya gwondoolopa, kOpolisi noshowo ku Kaansela gwOshikandjohogololo shawo nokOmbelewa ya Gavena yawo ya Shana, a tale pamwe taye mu popile noku mu kwathela muupyakadhi nomekanitho lye ndika enene.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News