‘Aagundjuka etheni iikolitha’ – Shuuya ti indile

‘Aagundjuka etheni iikolitha’ – Shuuya ti indile

pONIIMWANDI O MUSITA gwOngeleka ya ELCIN a penzelwa tatekulu Kristof Shuuya okwa ti omalovu otaga teya po Aanamibia, unene tuu aagundjuka mboka oyo ngeno kwa tegelelwa ya kuthe oshilongo momaupyakadhi ngoka shi na.

Shuuya okwa ti nonande aagundjuka oyo aaleli yokomongula, oshi li tashi uvitha nayi noonkondo okumona kutya oyendji oya kwatwa ko kiikolitha. Ta ti, aagundjuka oye na okweeta po ooproyeka tadhi ya kutha mo mompumbwe yokwaaheniilonga, opo yi imonene omboloto kuyo yene.Shuuya okwa ti itashi kwatha sha Aanamibia ya kale ashike taya indile Epangelo li ya pe iilonga nenge iikulya yoshikukuta.Ta ti, oshinima shaantu ya hala ashike okupewa iilonga nenge iikulya kEpangelo, otashi etele aantu uunyenge.Ano ya kale asike ya tegelela okupewa ashihe kEpangelo “Andola onda li ndi na oonkondo, ando oondingosho otandi dhi pata,” Shuuya ta popi ngaaka.Okwa ti oluhepo, unene tuu lwaantu kaye na iikulya ya gwana, otalu ka shunithwa ashike pevi ngele Aanamibia yoyene ya tokola okulonga kuye yene iikulya yawo ya gwana.”Kutya nee omedhiya lya Ntunda moka otamu vulu okukunwa omalwishi,” Shuuya ta ti ngawo nomuthindo.Edhiya lya Ntunda oli li pokati komukunda Oniimwandi nOshaandja mUukwambi moshitopolwa sha Shana.Shika okwe shi popi mOsoondaha yeti: 26 Desemba mOngeleka ya ELCIN pOniimwandi, ndjoka a li a talelepo esiku ndyoka nokuuva pamwe naakwanegongalo ndika.Molwashoka tatekulu Shuuya okwa li nale omulongisikola pOsikola ya Niimwandi pomimvo 1950 nasha, omusita gwEgongalo ndika meme Wilhelmina Shikomba, okwa li e mu pe ompito a tye sha kEgongalo.Pethimbo ndika, tatekulu Shuuya oha longo mOunivesiti ya Namibia.Ta ti, aagundjuka oye na okweeta po ooproyeka tadhi ya kutha mo mompumbwe yokwaaheniilonga, opo yi imonene omboloto kuyo yene.Shuuya okwa ti itashi kwatha sha Aanamibia ya kale ashike taya indile Epangelo li ya pe iilonga nenge iikulya yoshikukuta.Ta ti, oshinima shaantu ya hala ashike okupewa iilonga nenge iikulya kEpangelo, otashi etele aantu uunyenge.Ano ya kale asike ya tegelela okupewa ashihe kEpangelo “Andola onda li ndi na oonkondo, ando oondingosho otandi dhi pata,” Shuuya ta popi ngaaka.Okwa ti oluhepo, unene tuu lwaantu kaye na iikulya ya gwana, otalu ka shunithwa ashike pevi ngele Aanamibia yoyene ya tokola okulonga kuye yene iikulya yawo ya gwana.”Kutya nee omedhiya lya Ntunda moka otamu vulu okukunwa omalwishi,” Shuuya ta ti ngawo nomuthindo.Edhiya lya Ntunda oli li pokati komukunda Oniimwandi nOshaandja mUukwambi moshitopolwa sha Shana.Shika okwe shi popi mOsoondaha yeti: 26 Desemba mOngeleka ya ELCIN pOniimwandi, ndjoka a li a talelepo esiku ndyoka nokuuva pamwe naakwanegongalo ndika. Molwashoka tatekulu Shuuya okwa li nale omulongisikola pOsikola ya Niimwandi pomimvo 1950 nasha, omusita gwEgongalo ndika meme Wilhelmina Shikomba, okwa li e mu pe ompito a tye sha kEgongalo.Pethimbo ndika, tatekulu Shuuya oha longo mOunivesiti ya Namibia.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News