Omutotiveta wongudu yoPopular Democratic Movement (PDM) Elma Dienda okwa hala Ovanamibia ovo ve li momakwatafano opaihole novanailongo opo va kale hava ningi eedula mbali manga momakwatafano oludi olo omanga inava hombolafana.
Dienda okwa li a yandja omadilaadilo aye oshivike sha dja ko konotwaveta yeehombo, oyo kwa li ya yandjwa kepangelo.
Minista woikwameni, omatembu, neameno Albert Kawana okwa li a eta eenghundafana donotwaveta oyo tai pingene po okatendo 25 komudo 1961 kohombo oko taka longifwa paife.
Onotwaveta ei oye shi yeleka nawa kutya ovalihomboli otava kala ashike ovanhu ovo ve na oukakwashikekookanhu wa yooloka.
Dienda okwa pula opo onotwaveta i kwatele mo kutya Omunamibia opo a ye mohombo nomunailongo nava kale tete momakwatafano opaihole oule weedula mbali. Okwa ti eshi osha pumbwa okutulwa koshi yokatukulwa 32 koshi yohombo yelineekelo.
“Opo tu xwepopaleke eehombo dopakafimbo . . . ekwatafano loule weedula mbali otali ulike elitulemo noukwashili,” Osho a ti ngaho.
‘EKENGELELO’
Dienda okwa ti opu na ovanahu vamwe tava kengelele Ovanamibia opo va mone eedjapo deehombo voo va dule okupewa oukwashiwana waNamibia.
“Pefimbo la [Frans] Kapofi naPendukeni Iivula-Ithana [ongeeminista doikwameni], okwa li nda popya oibofa i li lwopomulongo yovakainhu ovo kwa li va hombolwa kovanailongo kwa li va futwa ashike oshimaliwa shi fike poN$10 000.
“Opo va mone oukwashiwana, ove lihombola,” Dienda osho a ti ngaho.
Ashike nee, ovanhu ava ihava landula osho shi na okuningwa noha va fiye po vakwao, osho a ti ngaho.
“Ndee omunhu oo e va udanekela okukala teva futu komwedi, ta faduka po nodjapo yohombo konima yohombo.
“Ovakainhu vaKalunga ava ohava kala va tila okuuya kuminista, shaashi oshinima eshi ekengelelo,” Osho a ti ngaho.
Oministili yoikwameni, omatembu neameno momudo 2020 okwa li ya shiivifa omakonakono oibofa i li 70 yeehombo doludi eli pokati kOvanamibia novanailongo. Imwe yomomwaalu ou, omulongo okwa li nale va monika nokwa li va kwatwa po.
Ovakwashiwana vaZimbabwe, Nigeria, Pakistan naEgypt ovo unene hava ningi oinima i li ngaha, va tana ovakainhu ovo ve li peedula 25 fiyo 40 opo va dule okumona oukwashiwana waNamibia waalushe, Dienda osho a ti ngaho.
Okwa ti ovanailongo nava ye ashike meehombo she likolelela koveta yaNamibia.
“Eshi otashi kwashilipaleke kutya eenghatu dopaveta nomifyuululwakalo daNamibia oda yambulwa po,” Dienda osho a ti ngaho.
EEHOMBO TADI TEKA
Okwa ti eehombo pokati kOvanamibia novanailongo nadi kale hadi kwata oule weedula mbali fiyo nanho opo di dule okuteka nawa.
“Konima yeedula mbali, ovanailongo ava ohava tokola kutya ova hala okuhengana, inandi hala vali okukala mohombo omu, itatu dulu okupula opo eehombo dovanailongo di kale hadi ningi eedula mbali ile nanho opo?” Osho a pula ngaho.
‘OUTONDWE’’
Omundjadjukununi woikwapolitika Henning Melber okwa ti oshinima osho tashi pulwa kuDienda osha nyika outondwe.
“Ohandi shi tambula ko ngee oilyo yopaliamente oya kala itai ulike ya hala okuholola omikalo ndjikilile dokatongotongo odo tadi eta outondwe,” Osho a ti ngaho.
Okwa ti moilongo imwe epangelo ohali konakono nawa eehombo fiyo opondodo opo tali pitike ovanailongo va kale moilongo yovaholike vavo.
“Ashike oshinima eshi ohashi ningwa pamukalo uwa opo shihe lidope moinima yopaumwene yovanhu ovo.
“Ove na oufemba wokufimaneka nokwaamena oinima yavo yopaumwene,” Osho a ti ngaho.
Melber okwa ti osho tashi pulwa kuDienda kashi wa. Okwa tambula ko okukonakona oinima imwe, ta ti otai dulu okutalululwa opo ku kelelwe omahepeko.
“Omukalo wokutalika ko she lifa komesho yoveta nau fimanekwa nondodo yopombada. Ngee ookaume voukwashiwana wa yooloka ova hombola, omakonakono manga inava hombola naa ningwe nawa, osho tashi va pula opo va yandje oumbangi kutya ove litula mo,” Osho a ti ngaho.
Okwa ti osho tashi pulwa kuDienda osha kwatafana nokatongotongo.
“Ota ti ko ngahelipi ngee Omunamibia okwa kala a hala okuya mohombo nomunailongo ndee oku na manga okupewa efimbo li fike peedula mbali omanga i na ya mohombo omo?” Osho a pula ngaho.
Omupedu minista mukulu Rebecca Ndjoze-Ojo okwa ti ha ehombo adishe dOnamibia novanailongo dokaheka. Ndjoze-Ojo okwa kala a hombolwa komukwashiwana waNigeria oule weedula 40.
“Omushamane wange Omunigeria. Oku na omukandapitikilo wokukala moshilongo. Ina hombola nge opo a mone oukwashiwana waNamibia. “Onghee nee inandi hala keshe ohombo pokati kOmunamibia nomunailongo i talike ko kutya ohombo ashike yomunhu ta kongo oukwashiwana,” Osho a ti ngaho.
Ndjoze-Oje okwa ti opu na, ashike nee, oinima imwe otai longifwa papuko.
‘ONGESHEFA’
“Moule weedula dishona da pita, onda didilika kutya opu na omukalondjiikilile kutya ovakainhu Ovanamibia otava longifwa okuya meehombo domuheka . . . osha ninga ongeshefa,” Osho a ti ngaho.
“Oshiholelwa: Onda hala okulanda ofaalama, ashike itandi shi ningi shapo ongeenge ndi li mohombo yeliko li li mumwe nOmunamibia. Onghee nee, ohandi ku futu oshimaliwa, ndee to pe nge odjapo yohombo oyo, ndee handi i longifa keshe osho nda hala,” Minista mukulu osho a ti natango ngaho.
‘LUNDULULA OMAFATULULO’
Omupedu minista woministili youndjolowele nomayakulo opangahalafano Esther Muinjangue okwa lombwela Kawana opo a kwatele mo efatululo lovaxungimwenyo noilonga yavo mokatendo.
“Nande oshe shi nee i li nawa yoo oiwa, nava yandje eepolohalama dokunghonopeka ohombo. Ngee kai li nawa novalihomboli otava shakeneke omaupyakadi, ovaxungimwenyo otava dulu okuya mo moshinima omo nokuyandja omaxungomwenyo,” Osho a ti ngaho mopaliamente.
Kombinga yeedula dediminino lokuya mohombo, omupedu minista okwa ti keshe omunhu eli koshi yeedula 21 okwa pumbwa ediminino tali di kovadali opo a dule okuya mohombo, kakele ashike ngee omunhu oo okwa li mohombo nale.
“Onotwaveta yohombo otai kwatele mo oinima aishe ei?” Osho a ti ngaho.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!