Omonamati wapelesidente mukulu Hifikepunye Pohamba okwa ti xe okwa kokolela pelesidente ehe shi Omuwambo ondjila tete.
Tulongeni Pohamba okwa ti omuleli mukulu paife oku li pokumona pelesidente woshilongo wotete womukainhu.
Pohamba (89) okwa li a koleka pelesidente mukulu Hage Geingob moshiwana ongokandidate youpelesidente momudo 2014 nokwa kala nokumupopila moshikako shaye shotete.Tulongeni pefimbo lepatululo lokambo kondjokonona yonghalamwenyo yaxe kedina, ‘The Footprints of Hifikepunye PohambaOndjila Eyi A Enda’, mOvenduka Omaandaxa, okwa ti Pohamba kakwa li ta popile ovanhu ovo kwa li tava lele pefimbo opo.
Okambo oka hokolola onghalamwenyo yapelesidente omutivali waNamibia nekufombinga laye kemanguluko loshilongo.
“Okutengeneka oindjemo yopaife momudo 2005 ngeno okwa kala ashike okafeekela.
Omatokolo aa okwa li e liwe nao ominge komaitavelo ahapu, ashike nande ongaho yee nongudu yaye ova ninga omatokolo aa shaashi okwa li oshinima shi li mondjila okuninga,” Tulongeni osho a ti ngaho.
Okwa ti okambo otaka ulike kutya ondjila youyuki otai dulu okweeta omauwa momukalo oo itau dulu okuyelekwa.
Tulongeni okwa ti xe okwa dana onghandangala mokushunifa pedu okutandaveleka ombuto yoHIV okudja ngaa efimbo ya tameka.
“Ovo ve na eedula di dule po30 otava dimbulukwa nghee omukifi ou kwa li wa xwepopekwa meenghalamwenyo davo koshi yelelo lopamuhanga laDr Pohamba nongudu yaye,” Osho a ti ngaho.
“Kapu na okaima inaka kumwa, shaashi okwa kufa ombinga mokuhanauna po aishe oyo kwa li ya pumbwa okuungaungwa nayo neyambidido longudu yaye,” Osho a ti ngaho. Tulongeni okwa ti okwe lineekela kutya Ovanamibia otava twikile nokulongifa elelo olo tali kufa oshiholelwa kuxe ongomulandu wiliki. Okwa ti ondodo yokuyapombada yakeshe omunhu koshi yelelo lopamuhanga pefimbo loshikako shaxe okwa li ya ya pombada.
Odjo yakula yoSwapo, oyo ya hoolola iha tumbulwe, oya ti ovanhu nava xulife po okukonga efimano inali pumbiwa.
Ominista ikulu yomauyelele nomakwatafano opaungoba noi li kaume waPohamba okudja nale, Ben Amathila, pefimbo lepatululo lokambo okwa ti Pohamba omulumenhu wovanhu nomupu okulonga naye.
“Pelesidente Pohamba oku na oukwatya woukumwe mokuninga omatokolo. Otashi hololwa koilonga oyo a longa,” Osho a ti ngaho.
Omundjadjukununi woikwapolitika Rui Tyitende okwa ti oikako ivali yaPohamba okwa li i na ondjemo ya yooloka kombinga yonghalo yeliko loshilongo.
“Osho tashi dulu okudimbulukiwa nawa opolohalama oyo i na sha noilonga nokuyambula po eliko loshilongo, noshimaliwa shi fike peebiliyona N$14 neudaneko lokutota eemhito doilonga di li 104 000 odo kwa li inadi pitifwa nandenande.
“Oproyeka ikwao ya landula ko yakula oyo yo yomaumbo, oyo kwa li tai kendabala okuxwepopeka oupyakadi womaumbo, ashike oya dopa okuhanga ondjodi yayo oyo kwa li tai lalakanene,” Osho a ti ngaho.
Tyitende okwa ti oshilongo osha tameka okulongifa shihapu noupyakadi weengunga dopaife owa dja pefimbo laPohamba a li mombelewa, kutya nee opwa li omutengenekwafaneko wa nuninwa oluhepo nokuyambula po eliko.
Okwa ti Pohamba okwa tota po oministili yoinima yovakondjeli manguluko opo i vatele ovo kwa li va yandja eenghalamwenyo davo kemanguluko laNamibia.
“Eshi oshinima osho Nujoma kwa li ina hala okuninga, shaashi okwa li e udite kutya ovanhu okwa li va ya kombada kehalao lavo vene,” Tyitende osho a ti ngaho.
Nena, ovaaluki ova pandula, osho a ti ngaho.
“Oproyeka ya fimana oyo ya ningwa pefimbo laye, ngaashi Tipeeg, okutunga omaumbo nondama yaNectartal, adishe oda mona oushima okudja koshiwana.”
Eshi otashi dulu okweetwa komukalo waye welelo wa ngungumana, omundjadjukununi osho a ti ngaho.
“Mehangano leyambulepo loilongo yokuumbuwanhu waAfrica, Pohamba okwa fimanekwa neenghono molwokuhangukununa Lesotho naMadgascar, unene ngaa molwoukwataya waye oo we mu vatela okutula po elineekelafano nelongelokumwe okudja keembinga adishe pokati keembinga odo tadi kondjifafana.
“Mupya munene, inatu mu pa nande epandulo molwoinima oyo a findana,” Tyitende osho a ti ngaho.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!