Ovanafikola ve dulife po28 700 ovo kwa li va nyola ekonakono lavo laxuuninwa odula ya dja ko itava ka twikila nande nondodo yopombada yehongo ile va ye koiputudilo yopombada neudo konima eshi va dopa okumona oitwa oyo ya pumbiwa.
Ava ounona vo momwaalu u fike po40 757 ovo kwa li va shanga ekonakono londodo 11 odula ya dja ko.
Minista wehongo, omaunghulungu, nomifyuululwakalo Anna Nghipondoka Etivali okwa ti ounona ashike ve li 12 031 vomwaavo va shanga ekonakono londodo 11 tava i komesho, osho shi li ashike sha kalela po eepelesenda 29.5.
Oshinima eshi osha kalela po eepelesenda 4 okuya pombada okuyelakanifa neepelesenda 25.2 domudo 2023.
Okudja momudo 2020, eshi eepelesenda 18.5 dounona ovo kwa li va shanga ekonanakono londodo 11 ovo ashike kwa li ve shi pondola, eepelesenda oda kala nokuya pombada kashona dounona ovo tave shi pondola okuya kondodo 12 ile koiputudilo yopombada.
“Opwa kala pu na okuya pombada kwounona ovo ve shi pondola okuya kondodo ya shikula ko meefikola detu, osho tashi ulike eyokomesho liwa. Eshi otashi ulike lela okuyakomesho mehongo, tashi eta ouwa monakwiiwa,” Nghipondoka osho a ti ngaho.
OMAFANEKO E LI XWEPO
Omukulunhuwiliki woministili yehongo Sanet Steenkamp, okwa yandja oushima keefikola eshi di na omafaneko a nghundipala konima oministili kwa li ya wedela omutengenekwafaneko woikwafifohongo noipumbiwa youkoshoki.
“Natango otu na peemhito dimwe opo inatu ninga omafaneko ndee hatu a longifa momukalo oo tu na okwaalongifa.
Kakwa li nande twa longa pauyelele nghee twa longifa oshimaliwa osho hatu mono kepangelo. Kwakwa li nande twa manguluka kombinga yomitengenekwafaneko do peefikola,” Osho a ti ngaho.
Okwa londoda eefikola opo di kale hadi tale oilonga yado oyo i li metifa efimbo nefimbo nokukwashilipaleka omikalo di li nawa dokulanda oipumbiwa.
“Ngeno okwa li ndi na eemwedi hamano dokulanda nande oipundi ile oitaafula ile oikwafifohongo, ndee inandi shi ninga, ngee omambo natango otaa etwa ashike komunhu umwe oo ta twikile ashike nokutukalifa monima, nena otashi ti inatu litula mo mokuvatela oshiwana shaNamibia,” Steenkamp osho a t ngaho.
OVO VA NINGA NAWA
Ofikola yedina Rukonga Vision School moKavango Ushilo, oya dja ounona vatatu ovo va ninga nawa unene mekonakono londodo 11, tai kwatele po ondodo yayo yokuninaga nawa moshilongo ashishe ngaashi ya ningile momudo 2023.
Ounona ava ovo nee Jolisa Garise (wotete), Tangeniomwene Ingashipua (omutivali) naTrinity /Oxurus (omutitatu).
Okaana okatine oko ka ninga nawa oMartha Uuyuni a dja koCanisianum Roman Catholic High School moshitopolwahoololo shaMusati, nokaana okatitano oJacob Iipinge, nako ka dja koRukonga Vision School.
Eefikola depangelo odo da ninga nawa odo Rukonga Vision School, Onawa Senior Secondary School (moshitopolwahoololo shaMusati), noRuacan Vocational Secondary School (Omusati), oyo ya li pondodo 16 odula ya dja ko.
Oitopolwahoololo i li pombada mokuninga nawa oyo: Oshikoto, Kavango Uninginino, Omusati, Oshana nOhangwena.
Kombinga yekonakono londodo 11, Nghipondoka okwa ti oilongwa ya pamba ounangeshefa oya ninga nawa.
‘OIDJEMO YA NGHUNDIPALA’
Hamushangandjai wongudu yoNational Unity Democratic Organisation (Nudo) Joseph Kauandenge Etivali okwa ti oidjemo oya nghundipala.
“Inatu tyapuleni oinima i li ngaha. Kapu na sha shokupandulwa apa, shaashi oshinima eshi shokutula ovanhu momapandaanda otashi twikile ashike,” Osho a ti ngaho.
Okwa denga vali omufindo kutya ovanhu ovo tava pandula oidjemo ova dopeka ounona.
“Ngee ohatu pandula oidjemo ya nghundipala i li ngaha nena katu shi oshiwana shi li nawa. Eyooloko eepelesenda ashike di li nhee ndee natango omukalo ngaa ou minista (Anna Nghipondoka) nongudu yaye tava pandula otashi ulike kutya otwa dopeka osystema yehongo letu,” Omutotiveta woNudo osho a ti ngaho.
“Ohandi ti opu na omumbwe yokutala konima ndee taku ningwa omatalululo eesystema detu dehongo shaashi edi di li po paife otadi twikile nokuulika kutya kadi li nawa, itadi popile eemumbwe naasho ovanafikola vetu va hala,” Kauandenge osho a ti ngaho.
Ongudu yoNamibia Economic Freedom Fighters (NEFF) oya pula ngee oministili oi wete ngaa oupyakadi yomwaalu ushona oo ashike wa pita.
“Openi ve wete epuko lounana ve li 40 000 ndee ava va pita iva va hanga netata?” Omupopiliko woNEFF Teresia Hamurenge osho a ti ngaho.
Hamurenge Etivali okwa pula ngee omumbwe yoikwafifohongo oyo tai eta edopo eli.
“Ngee kapu na oikwafifohongo, ovanhu vahapu otava piti ngahelipi?” Osho a weda po ngaho.

Omutotiveta wongudu yoLandless People’s Movement Utaara Mootu Etivali okudenga omufindo komwaalu wounona oo wa pita oshilongo ashishe osha puka shaashi eepelesenda di li 70.5 dounona oda dopa okuya kondodo ya shikula ko.
“Ounona ava ova taalela onghalo ihe shiivike mosystema oyo ihe na eemhito da wana, osho she va tula va kale itava dulu okutwikila ehongo lav, va kale itava dulu okumona oilonga ile va ye koiputudilo yopaungoba,” Osho a ti ngaho.
Mootu okwa ti omulandu wehongo paife ohau tula ahsike ounona moupyakadi wokuwaimina ovo ongudu yovanhu vahapu ovo vehe na oilonga novanyasha vehe na owino. “Ngee inaku kufwa onghatu iwa, ounona ava ove li moupyakadi wokutaalela onghalo ya naipala,” Osho a ti ngaho.
Hamushangandjai wehangano ledina Trade Union Congress of Namibia, Mahongora Kavihuha, Etivali okwa ti oministili yehongo oya pumbwa okukuta ovahongi ve li xwepo opo eefikola di kale tadi ningi nawa.
Okwa popya vali kombinga yomumbwe yoikwafifohongo kutya oi li oupyakadi, ta ti eefikola dihapu otadi longo noudjuu shaashi eengulu odi hadi unene.
“Ongomuhongifikola mukulu moKhomas nokoitopolwa yokomikunda, ondi udite ko nawa oupyakadi ou,” Osho a ti ngaho.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!