Banner Left
Banner Right

Ovalihongi ovo tava dopa navo otava ka mona omavatelo kehangano lokufutila ovalihongi

KAPU NA VALI OKUXUPA KO … Ehangano lokfutila ovalihongi ola tula moilonga omulandu wokufutila keshe umwe naao e na oilongwa konima, naau e na oiyemo ya koya pwaayo kwa li hai pulwa nale. Efano: La yandjwa

Ehangano lokufutila ovalihongi laNamibia ledina Namibia Financial Assistance Fund (NSFAF) ola tula po omulandu upe, oo wa kwatela mo okufutila novaholingi ovo tava endulula naavo ve na eendodo da yooloka doiyemo.

Omupedu minista wehongo lopombada Natalia /Goagoses eshi kwa li ta popi pepatululo lomaindilo aNSFAF okomalungula Etivali mOvenduka okwa ti ehangano otali tula moilonga omulandu upe tau di komulandu ukulu wa nghundipala okuya komulandu upe oo tau ka pitika ovanhu vahapu va mone ehongo lopombada.

“Oshinima eshi osha kwatela mo okufutila ovalihongi vopetameko, okufutila ovalihongi ovo va ninga eeprohalama dokuvatambulifa moiputudilo, okufutila ovanhu ovo tava endulula, okufutila eedjapo dondodo 5, eedipoloma, nadikwao adishe mwa kwatelwa omadeulo opaungoba,” Osho a ti ngaho.

KESHE OMUNHU OTA DULU OKUPEWA

/Goagoses okwa ti omulandu upe wokuyandja omikuli otau lalakanene okufutila keshe Omunambia oo a hanga oipumbiwa okudja keembinga adishe opo a dule okumona omhito yehongo lopombada nomadeulo.

“Pakuweda po, opo kukwashilipalekwe ekwatelomo loshili, NSFAF ota ka kufa po yoo oukonakono. Noitya imwe, omunhu opo a pewe inaku talika kutya oha mono oiyemo i fike peni,” Osho a ti ngaho.

Omupelesidente wehangano lovalihongi laNamibia ledina Namibia National Student Organisatio (Nanso), Dorthea Nangolo, Etitatu okwa ti onghatu ei oi li efindano liwa kovalihongi noNanso shaashi ova kala nale tava pula oshinima eshi konima yomido mbali da pita.

“Loa linene, odula ya dja ko ehangano okwa li tali talulula omikalo dalo dokuyanadja oshimaliwa nokwa li lela twa manguluka okupopya eshi twa hala shi kale. Otwa hafa unene shaashi otashi monika ngaashi osho kwa li hatu lalakanene potete,” Osho a ti ngaho.

Nangolo okwa ti ehangano ola dimbulukwa kutya eengunga dovalihongi luhapu ohadi etwa koihongwa ishona oyo ovalihongi va dopa noitava dulu okwiifuta voovene.

KAPU NA VALI KUTYA OU NA OIYEMO

Okwa ti etokolo laNSFAF lokukufa po kutya omunhu oku na oiyemo i fike peni otali popile ovalihongi ovo ve na ovadali ihave va yambidida.

“Otwa mona kutya eengunga dovalihongi, unene ngaa mokati kovalihongi vaNSFAF, ohadi etwa koihongwa ei ya shaasha konima, noito dulu okwiilifutila ove mwene.

“Ovalihongi vahapu ovo ve na ovadali ve na sha ove shiivike nawa, ashike ihava ti ko keenghalamwenyo dounona vavo,” Nangolo osho a ti ngaho.

Okwati vali etokolo loNSFAF otali pula oshimaliwa shihapu okudja kepangelo. Nangolo okwa ti ondado yehongo oya pumbwa okukufwa kashona opo kukwandulwe po omumbwe yehangano lokufutila ovalihongi.

Ehango ola tula po oshimaliwa shi fikepeebiliyona N$3 domulandu upe weengunga, oo ta ti inashi wana.

Nangolo okwa ti ehangano okwa li la pumbwa shapo li tulepo oshimaliwa shi fike peebiliyona N$10.
“Ehongo ola pumbwa oshimaliwa shihapu. Omutengenekwafaneko wepangelo inau wana.opwa pumbwa okutalwa nawa eendado dehongo,” Osho a ti ngaho.

‘ONGHATU YAKULA’

Omupopiliko wevava lovanyasha longudu yoLandless People’s Movement (LPM) William Minnie Etitatu okwa ti evava lovanyasha loLPM otali popile omalunduluko omulandu wehangano lokufutila ovalihongi.

Okwa ti ei onghatu iwa yakula kombinga yokuyandja eemhido nokukwatela mo ovalihongi aveshe vaNamibia.

Etokolo lokukufa po oukonakono, nokufutila eendodo da yooloka nomateulo opaungoba otashi ulike elitulemo lokuyandja eemhito dehongo kukeshe umwe,” Minnie osho a ti ngaho.

Okwa ti okukufa po kutya omunhu ngee oku na oiyemo yonumba ita pewa evatelo loshimaliwa kehango eli onghatu yakula yokuteya po omikundu odo dakala nokupatela vovalihongi vahapu kondje.

Minnie okwa ti evava lovanyasha loLPM ole lilongekida okuyambidda oshinima eshi shipe notali pula opo etulomoilonga lasho li kwahilipaleke kutya kapu na nande oumwe a fiwa kondje.

“Ohatu pandula omulandu welunduluko ou, oo tau popile omulandu wefikopamwe lehongo nosho yo eyambule po lopashiwana.
“Eshi otashi ulike kutya oministili oya dimbulukwa kutya ehongo oufemba wa fimana nou li oshinimina sha pumbiwa mokuya komesho pamaxupilo.”

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News