Banner Left
Banner Right

‘Ouyelele wokuhena oilonga moshilongo tau nyikwaanyikwa otau dulu okukuma omafaneko opashiwana’

Imms Nashinge

. . . eengudu dopolitika otadi lundile NSA kutya ‘okwa yandja
ouyelele uhe li mondjila’, notashi teya elineekelo

Eengudu da yooloka odi na oumbada kutya ouyelele womafiku aa wokuhena oilonga oo wa pitifwa kehangano lokuninga omavalulo moshilongo otau dulu okukuma nai omafaneko oshilongo nomutengenekwafaneko wokutota oilonga.

Omalimbililo avo okwe ya konima ovanawino voinima ya pamba omaxupilo va nyenyeta oshivike sha dja ko kutya ouyelele oo wa kala inau pitifwa owa dopa okuyandja omivalu di li mondjila dokuhena oilonga moshilongo, kutya ondodo yokuhena oilonga oi dule peepelesenda 50.

Ehangano lokuninga omavalulo laNamibia oshivike sha dja ko okwa li la shiivifa kutya ondodo yokuhena oilonga moshilongo oya londa okuya peepelesenda 36.9 momudo 2023, okudja peepelesenda 33.4 momudo 2018.

Omukulunhu womavalulo waNSA Alex Shimuafeni okwa lombwela oThe Namibian Etine loshivike sha dja ko kutya ehangano otali ka yandja ouyelele kombinga yomivalu edi tadi nyenyetwa.

Ovanhu ve dulife petata (55.). Ovanamibia ovo ve na oilonga ohava mono oshimaliwa shishona koN$5 000 komwedi, eepelesenda ashike 2.6 tadi mono oshimaliwa shi dule poN$40 000, osho tashi ulike omwaka wakula woiyemo moshikondo shoilonga.

Pakutala oindjemo momikalo odo da longifwa doNSA, ombaaanga yoFirst National Bank oya tengeneka kutya ondodo yokuhena oilonga oi li peepelesenda 54.

Eepelesenda di li 46.2 dovanhu ovo va hanga eedula doilonga (ovanhu ve li omiliyona 1.88) otava longo, ashike eepelesenda 51.1 odovalumenhu omanga di li 41.9 dovakainhu.

Pakulongifa efatululo lomudo 2023, ondodo yokuhena oilonga oi li peepelesenda 36.9 ashike otai i pombada ngee okwa longifwa efatululo olo la kwatela mo oinima aishe lomudo 2018, olo tali popi okuhena oilonga nosho yo ovanailonga ovo va teka omukumo.

Omauyelele omavalulo otaa ti, eepelesenda 41.9 dovanyasha (15-24) kadi li mofikola, moilonga ile momadeulo, osho tashi weda komwaalu wovanailonga ovo va teka omukumo, unene ngaa koitopolwa yokomikunda oko omwaalu wa ya pombada fiyo opeepelesenda 59.5.

‘EEMWAALU DA TELEKWA?’
Omupopiliko wongudu yoIndependent Patriots for Change Imms Nashinge Etine loshivike sha dja ko okwa ti ongudu yaye oya pumbwa okumona “omivalu doshili dokuhena oilonga okudja koNSA”.

Okwa ti omauyelele itaa dulu okulineekelwa otaa kumu nai omafaneko nomitengenekwafaneko odo da pumbiwa mokuungaunga nokuhena oilonga.
“Ito dulu okukufa omivalu momutwe, otwa pumbwa omivalu doshili opo di tu vatele tu tonate, nande nee itadi monikifa ovo ve li mepangelo nawa,” Osho a ti ngaho.

Nashinge okwa weda po vali kutya oNSA nai kalele po oshinima eshi shokuyandja ouyelele wa puka oo itau tu kumwe nonghalo yomoshilongo yaavo tava mono oixuna nokuhena oilonga.

“Eshi inashi tambulwa ko, oNSA nai kalele po oshinima eshi shokudanena omauyelele yaamene ovo va hala okukala mepangelo.”
Omuleli wongudu yoLandless People’s Movement Duminga Ndala okwa ti omwaalu ou tau dulu okukala uhe li mondjila otau dulu okukala u na owii uhapu. “Otau teya oshiwana elineekelo.

Oshiwana otashi kanifa elineekelo momahangano epangelo noitashi ke lineekela vali ehangano eli,” Osho a ti ngaho.

Okwa weda po vali kutya “omauyelele ehe li mondjila otaa dulu okweeta ovanhu va ninge omatokolo ehe li mondjila taa ningwa kovaningi vomatokolo”.

Omunapaliamente wongudu yoPopular Democratic Movement Inna Hengari okwa weda po kutya elalakano linene lokuninga omavalulo okuyandja ouyelele kwaavo hava ningi omafaneko oshiwana novaningi vomilandu.

“Omahangano aa naa longe oilonga yao ehe na oumbada ile olwaamambinga … ouyelele u li ngaho wa puka okudja kombelewa yakula ngaho nakukelelwe.”

Hengari okwa pula kutya otashi kwafa nee shike ngee NSA ota ningi omavalulo ndee ta kateke okupitifa oidjemo.

“Oinima oya naipala nonghalamwenyo moNamibia otai twikile ashike nokuninga ondilo keshe efiku … elalakano lomivalu dokuhena oilonga eli lomudo 2023 no2025 ola shike? Odi na oshilonga shashike?”
OSHILI TASHI HENUKWA

Kalimbo Iipumbu, omupedu pelesidente wongudu yoNamibia Economic Freedom Fighters, okwa ti okulundulula omauyelele kombinga yokuhena oilonga otaku dulu kweeta omakulukuto opapolitika molwoshiwana inashi hafa, ngaashi naana osho shi li moMozambique nokoDemocratic Republic of Congo. “Shaashi ashike u wete kutya ou na ombili nena, itashi ti nomongula opo tai kala.

Ovanhu va fya ondjala itava dulu okukala ve na ombili,” Osho a ti ngaho. “Ovanyasha ove na owino ovahongwa ashike kave na oilonga. Ongoshiwana eshi inashi tambulwa ko kOvanamibia vahapu?”

Okwa weda po kutya okuyandja ouyelele wa puka wokuhena oilonga, oNSA oyaanya oukwashili wa keshe efiku wa taalelwa kovanyasha ovo va taalela onghalo idjuu yokuhena oilonga.

‘OTWA KUMWA’
Ephraim Nekongo, hamushandjai wevava lovanyasha loSwapo okwa ti “Omwaalu otau londwele. Kutya nee ou fike peepelesenda 36 ile 50, nashe otwa kumwa”. Nande ongaho okwa ti osha fimana okutala nawa komukalo oo ouyelele ou kwa li wa ongelwa.

Omudo oo wa landulwa komavalulo okwa li wa dengwa nai koKolona, neengeshefa dihapu okwa li da pata pefimbo apa, osho sha eta okuhena oilonga ku li pombada.

Okwa ti vali ongudu yaye okwa li i na elineekelo monakwiiwa. “Ongongudu, otu li komesho mwaasho twa hala okumona moule weedula nanho tadi shikula”. Okwa ti kutya omupelesidente waNamibia wotete womukainhu ota ka holola elunduluko liwa.

Ngoloneya wOmusati noKavango otava pula ku talwe nawa kounamapya nounaimuna ongomukalo uwa wokulwifa okuhena oilonga moshilongo oko itaku lunduluka. Oitopolwahoololo okwa li i li mwaayo i na okuhena oilonga ku li pombada momusholondodo woNSA.

Ova itavela kutya okulipaka mo mounamapya nounaimuna otaku dulu okweeta oilonga, okuyambula po eliko nokulonga oikulya ya wana.
Ngoloneya woshitopolwahoololo shaKavango Ushilo okwa ti oshitopolwa oshi na eefaalama dishona odo da pumbwa okuyambulwa po opo di longe oikulya noilonga yovanyasha.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News