… Namibia okwa taalela onghalo yondjala ya naipala
Omaumbo e li lwopo331 000 aa shangifwa opo a dule okumona oikulya yoshikukuta oshilongo ashishe.
Omukulunhuwilike mombelewa yomuprima minista, I-Ben Nashandi, okwa ti omauyelele oo kwa li a ongelwa momudo 2023 okwa tengeneka kutya omaumbo efike lwopo172 200 otaa ka pumbwa evatelo loikulya molwoshikukuta.
Okwa ti epangelo oli na omutengenekwafaneko woshimaliwa shi fike peemiliyona N$825 deepolohalama doshikukuta, ashike nee oshimaliwa eshi otashi dulu ashike okuvatela omaumbo e li 172 200.
“Omaumbo o172 200 hao ashike e li momumbwe. Opu na omaumbo ahapu. Ngee inova vatela, oto etele oshilongo shoye oupyakadi, shaashi ovanhu otava ka fya,” Nashandi osho a ti ngaho.
“Omwaaulu otau ende wa yuka pombada okudja po172 200 wa yuka po331 000, shaashi ovanhu vamwe ava va shangwa ohava longo. Sho osho u wete oikulya yoshikukuta tai vakwa po.” Okwa ti koikandjohoololo imwe ovakulunhufikola, ovakulunhuwiliki, ovahongifikola novapangi ohava mono oikulya yoshikukuta omanga epangelo itali dulu okuvatela keshe umwe.
OTU LI KOSHI
YOSHIKUKUTA
Kamusela woshikandjohoololo shaBerseba koshitopolwahoololo sha//Kharas Jeremias Goeieman okwa ti oshikukuta eshi inashi denga ashike ovanafalama, ashike nomikunda needoolopa yoo odo da tala mounafaalama.
“Berseba oye lineekela mounafaalama opo shi ningile oudoolopa ngaashi Tses, Berseba noKutenhoas shipu koiyemo. Ashike paife ohatu mono oixuna.
“Ngeno epangelo ola yandjele oikulya yoimuna ngeno osha kala ngaa shi li xwepo. Oimuna oya pumbwa oikulya,” Osho a ti ngaho.
Goeieman okwa ti oshitopolwa osha taalela nale onghalo yokuhena oilonga, ndee nondjala paife otai eta ovanhu keedoolopa.
“Ovanaafaalama vakula, paife oyuunda yavo oya yela. Ngee wa i komaumbo amwe, oho kala wa kumwa kutya ovanhu ovo ohave shi pondola ngaheli okufika kefiku likwao,” Osho a ti ngaho.
Goeieman okwa ti natango oshitopolwahoololo osha taalela oupyakadi womeva. Ovanafaalama otava ende oinano ile nai va ka kongele oimuna yavo omeva keshe efiku.
“Ovanhu ova kanifa oimuna ihapu eedula hetatu twa dja molwondjala. Pamwe ombelewa yaprima minista ngeno okwa li ngaa tai kwa tele mo okulonga eedjo domeva meepolohalama doshikukuta,” Osho a ti ngaho.
OMAVATELO
EPANGELO
Epangelo ola koleka etotepo lopolohalama yoshikukuta noya kwatelwa momutengenekwafaneko womudo 2024/25.
“Oshimaliwa shi fike peemiliyona N$600 osha nuninwa omavatelo oikulya yovanhu ovo tava dengwa kondja, okutukula oikulya ei okwa teelelika ku tameke efiku 01 Juli fiyo omafiku 30 Juni 2025.
“Eemiliyona N$25 otadi ka vatela okulanda eembuto, eemiliyona N$100 otadi ka vatela kombinga yeepolohalama doimuna, neemiliyona N$100 dimwe otadi ka vatela okuxwepopeka okutunga eembola domeva,” Emma Theofelus, minista womauyelele nomakwatafano opaungoba osho a popya ngaho omafiku aa eshi kwa li ta lombwele ovanhu osho Okabinete ka tokola.
EENGHENDABALA DOPAUNYUNI
Minista wounamapya nounaimuna Calle Schlettwein Omaandaxa koshoongalele shOmeva koBali okwa ti Namibia okwa taalela oudjuu wa kula woshikukuta moule weedula 100.
“Onghalo ei otai holola kutya omeva okombada, naao okoshi yedu, itee ke lineekelwa vali. Oshinima eshi oshi na okukuma onghalo yoikulya, oukolele noukoshoki nokuya komesho ashike,” Osho a ti ngaho.
Namibia oo a tala unene meedjo domeva odo ha longifa novashiinda vaye, ota kendabala okukonga omikalo da nuka po.
“Onakwiiwa younona vetu oye likolele momikalo edi hatu longifa mokuungaunga nonghalo yomeva paife. Natu tambulei ko efimano lekufombinga lovakainhu nounona mokungaunga nomumbwe yomeva,” Schlettwein osho a ti ngaho.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!