Ompumbwe yaalongi oya guma Namcol

Ompumbwe yaalongi oya guma Namcol

OMPUMBWE yaalongi oya guma woo Namcol. Kakele kompumbwe yaalongi ndjoka ya taalela aalongwa mboka ye li miipundi ethimbo lyuudha, aalongwa mboka taya ilongo okupitila moNamcol na yo woo oye na uudhigu okulongwa oshoka kapena aalongi yagwana.

Omuwiliki gwa Namcol, Heroldt Murangi okwa ti yo ka yena oshimaliwa opo ando ya kute aalongi ethimbo alihe pethimbo ndika. Pahapu dhe Namcol okwa dhikwapo opo a hupithe oshimaliwa. Namcol ngashi ashike Uuministeli welongo naye ina nyanyukilwa iizemo yomumvo gwayi yondondo 10. Okwa ti olwo, lwotango iizemo yondondo ndjika yaali nawa. Oshoka aailongi mboka ya pitile mu Namcol oya longo nuunkundi unene tuu miilongwa yuuyaluli nomwaalu. Okwa ti iilongwa mbika iyali oyi li natango eshongo enene, naalongwa konyala oopersenda 15 dhaamboka ya shanga iilongwa mbika ina ya mona mo sha muyo. Murangi okwa ti iizemo ya ulike woo eyo pevi lyepito , nosimbole yo D nenge nosimbole yi vulepo, eyopevi ndika olya shuna monima okuza pooperesenda 33 okuya pooperesenda 26,1. Okwa ti woo aalongwa mboka ya mona iitsa oya shuna pevi okuza pooperesenda oshinkwanu 8 momayuvi 2009 okuya pooperesenda oshinkwanu ndatu momayovi 2010 unene kwaamboka ya mono osimbole yo A mboka ya mono osimbole ya B oya gu pevi okuza pooperesenda 4,5 okuya pooperesenda 2 naamboka ya mono osimbole C oya gu okuza poopersenda 13,7 okuya pooperesenda 8,8.Okwa ti efano ndika kali shi ewanawa na olya pumbwa okukongelwa eyamukulo neyopaleko. Murangi okwa popi woo kutya omipopyo ndhoka tadhi ti iifuta yoNamcol oyi li pombanda kadhi na ekankameno unene tuu sho Namcol a tokola oku kaleka iifuta mbyoka yi li mpoka ya li omumvo gwayi.Okwa ti iifuta ota yi kala ngaashi ya li omumvo gwayi, sho oshilongwa shimwe sho ndondo 10 tashi gu oodola 123 omanga shondondo 12 tashi gu oodola 196 omanga ofuto yokwiishangitha oyo oodola 60, niimaliwa mbika iha yi shunithilwa nakwiishangitha.Konyala aalongwa yooperesenda 50 mboka ya nyolele ondondo 10 mo 2010 oya ndopa ekonakono ndyoka. Aalongwa 33 570 oya nyolele ekonakono naalongwa ashike 16 383 nenge ooperesenda 48, 8 oyo ya piti.Ominista yElongo, Abraham Iyambo okwa gandja elombwelo opo puningwe ekonakono kutya oshike sheeta endopo lyomuthika gwatya ngaaka, na okwa tokola kutya aalongwa mboka ya ndopa oye na ompito okweendulula ondondo ndjoka. Kakele okwa londodha mboka taya endulula kutya naya longithe ompito ndjika nawa oshoka ita ya ka pewa we yimwe. Oshiwike sha yi minista gwopevi gwelongo okwa tile iizemo yondondo 12 oya li iihwepo okuyeleka naambyoka yomimvo dha pitipo. Ndele okwa li a ulike eipulo lye kombinga yepito lyaalongwa niitsa yosimbole dho kuza po A sigo D, shoka a ti olyo eshongo natango kuuministeli nokoshilongo ashihe.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News