… ta kongo evatelo loikulya koilongo imwe
Pelesidente Nangolo Mbumba okwa pula oiwana yopaunyuni opo i vatele Namibia monghalo yomumbwe yoikulya ei ya naipala moshilongo.
Eshi okwe shi popya pefimbo a li ta yeulula oshivilo shOmaongo kOnambango moshitopolwahoololo shaShana Olomakaya.
Oshinima eshi okwe shi ninga konima ominista wounamaopya nounaimuna Calle Schlettwein kwa li ya lombwela ovanhu vopaunyuni ovo vali koshoongalele koBali omafiku twa dja, kutya oshilongo osha taalela oshikukuta shidjuu moule weedula efele nokwa li a popya kutya omaumbo efike po331 000 okwa li e lishangifa opo a dule kumona evatelo loikulya yoshikukuta okudja kepangelo.
“Otu na oshikukuta notwa pula opo shi ningilwe onghendabala ya endelela. Ohatu pula ookaume ketu muAfrika nomounyuni aushe kutya otwa pumbwa evatelo loikulya. Otwa hala evatelo. Otwa pumbwa omeva. Ovo tava dulu okutuvatela noshimaliwa opo tu dule okuninga eemboola dihapu ova tambulwa ko neenghono,” Mbumba osho a ti ngaho.Pelesidente oshinima eshi okwe shi pula konima a kunghilila ovanambelewa vopolifi yaNamibia Etitano kutya nava efe ovanhu va lande oilya yavo koAngola.
Mbumba eshi okwe shi ninga koshivilo shedina Ondonga Heritage Shrine moshitopolwahoololo shaShikoto.
Otwa ti kutya ovakwashiwana vamwe otave mu pe ombedi medina loshikukuta osho shi li moshilongo, ashike okwa ti ke na nghee, ta weda po vali ta ti oilongo yopoushiinda ngaashi Zimbambwe, Zambia naMalawi nayo oi na oshikukuta shamatutu.
Okwa ti ovo tava kongo epungu shapo otava i koTanzania oko va ka lande, omanga ovo va hala Omahangu tave a mono okudja koAngola..
Minista mukulu wounamaopya nounaimuna Helmut Angula okwa ti ovanafaalama nava tameke okukala hava kunu oikunomwa oyo hai dulu okuxupa nande kakauna odula ya wana ngaashi omapungu nomidika.
“Otaku dulu okukatukwa eenghatu opo kukelelwe oupyakadi wonghalo ei koshiwana shihapu,” Angula osho a ti ngaho.
Oshivike sha dja ko, omukulunhuwiliki mombelewa yomuprima minista I-Ben Nashandi okwa ti omaumbo efike po331 000 okwa shangwa opo a dule okumona evatelo loikulya yoshikukuta okudja kepangelo.
Ashike okwa ti nande ongaho, oshimaliwa eshi sha tengenekwa shi ka longifwe monghalo yodjala otashi dulu ashike okuvatela omaumbo e fike po172 200 oo kwa li a monika odula ya dja ko.
Omundjadjukununi woikwapolotika Rui Tyitende okwa ti eehelo lomavatelo olo la ningwa kuMbumba otali lengifa oshilongo. Okwa ti epengelo oli na omukalo wokulongifa oshimaliwa sha pitilila unene moshikukuta, ashike ohali dopa okulongifa oshimaliwa sha wana moshikondo shounamapya nounaimuna.
“Oshilongo shi yamba ngaashi Namibia otashi ka ehela koilongo yopaunyuni ngahelipi, oyo hai longifa nai eliko lasho? Ongoshilongo, natu fyeni ohoni,” Osho a ti ngaho.
“Pelesidente eshi ta ehela oikulya koilongo yopaunyuni otashi dinifa epangelo letu,” Osho a ti ngaho.
Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for
only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!