Banner Left
Banner Right

Epangelo lya eta po omaukwatya omape kombinga yoothigwa

Epangelo lya eta po omaukwatya omape kombinga yoothigwa

E YAMBIDHIDHO lyoothigwa nuunona mboka wu li moluhepo okuza kEpangelo otali ka pewa endjandjukununo epe nokutulwa moongundu opo li thike ku mboka ye li pumbwa tagu pu mo.

Ndhika odha popiwa kaaniilonga muuministeli wUuthikepamwe nOnkalonawa yAanona pethimbo lyoshigongiilonga shomasiku gatatu shoka sha ningwa omwedhi nguka. Onakutonatela oothigwa otaya ka kala haya pewa oshimaliwa shokudhi kwatha sigo tadhi ningi oomvula 18 ngele aavali yoothigwa ndhoka oya hulitha ayehe nenge ina tseyika mpoka e li nenge gumwe gwomaavali okwa hulitha nomuvali omukwawo ina tseyika mpoka e shi gamena.Uuministeli otau ka gandja wo omakwatho gopashimaliwa ngele gumwe gwonaavali okwa si, ihe ngoka a thigala po oha mono owala iiyemo yi li pevi lyoondola/N$500 komwedhi kehe.Epangelo otali ka gandjwa wo oshimaliwa shontumba ngele ngoka a li ha longo mofamili (gumwe gwomaavali) okwa lemana.Oonakutonatela oothigwa otaya kala owala haya mono ekwatho lyoshimaliwa ngele othigwa ndjoka oyi li mosikola.Pethimbo ta patako koshigongi shoka sha li mOvenduka pehuylilo lyoshiwike sha zi ko, Omupevi minista muuministeli wUuthikepamwe nOkalonawa yAanona Angelika Muharukua okwa popi ta ti, oshigongi shika osha li sha talulula iinima yi na sha noothigwa nosho wo uunona mboka ihau mono omakwatho nenge tutye waa na aakwatheli.Etalululo lyoshinima shika olya kala lya tegelelwa nale moka oopulanda dhi na sha noothigwa nuunona mboka itau vulu okwiikwatha yi na okumetelwa nokunawapekwa.Emanitho lyefatululo lyoothigwa nenge tutye OVC, ngashiingeyi olya adhike.”Muharukua okwa tseyitha wo ngeyi kutya oshizemo sha hugunina kombinga yoshinima shika otashi ka tseyithilwa oshigwana momasiku 15 ga Juni nuumvo.Omupevi Minista okwa indile wo aaniilonga moshikondo shonkalonawa kutya naya kale ya kwashilipaleka kutya oongundu ndhoka ihadhi vulu okwiimonena omakwatho ngaashi omuhoko gwAakwankala (Aasan) naya kale ya pewa uumutse nosho wo oonzapo dhomaso uuna mwa holoka uupyakadhi weso moofamili dhawo.Ngele kapu na oondokumende ndhoka, oshidhigu koothigwa okuninga omaindilo.Oshinima shika osha faathana naanaa nomuhoko gwAahimba,” Muharukua ta popi ngaaka.Opulanmda ndjika oya li ya ningwa momumvo 2004 opo andola yi tulwe miilonga uule womumvo ntano okuza momumvo 2006 sigo omomumvo 2010.Oshinima shika otashi tala kiinima itano ya simana: Uuthemba negameno lyoothigwa nenge tutye OVC, Elongo, etonatelo neyambidhidho, uundjolowele nonkalonawa nosho wo ewiliko nomakwatathano miinima yi na sha noothigwa nuunona mboka ihau mono omakwatho.Pathaneko lyopambelewa, Namibia ota ka kala e na oothigwa nuunona mboka kau na aakwathi kumwe ye li 250 000 sho taku ka thikwa komumvo 2021.Omakonakonoyalulo ngoka ga ningilwe momumvo 2001 oga holoka kutya konyala oothigwa dhi li 97 000 ndhoka dha li kohi yoomvula 15 pethimbo ndyoka odha kanitha omuvali gumwe nenge nokuli ayehe yaali.Onakutonatela oothigwa otaya ka kala haya pewa oshimaliwa shokudhi kwatha sigo tadhi ningi oomvula 18 ngele aavali yoothigwa ndhoka oya hulitha ayehe nenge ina tseyika mpoka e li nenge gumwe gwomaavali okwa hulitha nomuvali omukwawo ina tseyika mpoka e shi gamena.Uuministeli otau ka gandja wo omakwatho gopashimaliwa ngele gumwe gwonaavali okwa si, ihe ngoka a thigala po oha mono owala iiyemo yi li pevi lyoondola/N$500 komwedhi kehe.Epangelo otali ka gandjwa wo oshimaliwa shontumba ngele ngoka a li ha longo mofamili (gumwe gwomaavali) okwa lemana.Oonakutonatela oothigwa otaya kala owala haya mono ekwatho lyoshimaliwa ngele othigwa ndjoka oyi li mosikola. Pethimbo ta patako koshigongi shoka sha li mOvenduka pehuylilo lyoshiwike sha zi ko, Omupevi minista muuministeli wUuthikepamwe nOkalonawa yAanona Angelika Muharukua okwa popi ta ti, oshigongi shika osha li sha talulula iinima yi na sha noothigwa nosho wo uunona mboka ihau mono omakwatho nenge tutye waa na aakwatheli.Etalululo lyoshinima shika olya kala lya tegelelwa nale moka oopulanda dhi na sha noothigwa nuunona mboka itau vulu okwiikwatha yi na okumetelwa nokunawapekwa.Emanitho lyefatululo lyoothigwa nenge tutye OVC, ngashiingeyi olya adhike.”Muharukua okwa tseyitha wo ngeyi kutya oshizemo sha hugunina kombinga yoshinima shika otashi ka tseyithilwa oshigwana momasiku 15 ga Juni nuumvo.Omupevi Minista okwa indile wo aaniilonga moshikondo shonkalonawa kutya naya kale ya kwashilipaleka kutya oongundu ndhoka ihadhi vulu okwiimonena omakwatho ngaashi omuhoko gwAakwankala (Aasan) naya kale ya pewa uumutse nosho wo oonzapo dhomaso uuna mwa holoka uupyakadhi weso moofamili dhawo.Ngele kapu na oondokumende ndhoka, oshidhigu koothigwa okuninga omaindilo.Oshinima shika osha faathana naanaa nomuhoko gwAahimba,” Muharukua ta popi ngaaka.Opulanmda ndjika oya li ya ningwa momumvo 2004 opo andola yi tulwe miilonga uule womumvo ntano okuza momumvo 2006 sigo omomumvo 2010.Oshinima shika otashi tala kiinima itano ya simana: Uuthemba negameno lyoothigwa nenge tutye OVC, Elongo, etonatelo neyambidhidho, uundjolowele nonkalonawa nosho wo ewiliko nomakwatathano miinima yi na sha noothigwa nuunona mboka ihau mono omakwatho.Pathaneko lyopambelewa, Namibia ota ka kala e na oothigwa nuunona mboka kau na aakwathi kumwe ye li 250 000 sho taku ka thikwa komumvo 2021.Omakonakonoyalulo ngoka ga ningilwe momumvo 2001 oga holoka kutya konyala oothigwa dhi li 97 000 ndhoka dha li kohi yoomvula 15 pethimbo ndyoka odha kanitha omuvali gumwe nenge nokuli ayehe yaali.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News