Banner Left
Banner Right

Elongifo lomalodu, oingangamwifi ola dopifa ounona koKunene

Efano: La yandjwa OMBEDI IHAI I MOSHITI … Ondodo yedopo i li pombada moshitopolwahoololo shaKunene oya pewelwa elongifo loingangamwifi nomalodu ombedi. Efano olokuyandja ashike oshiholelwa.

Omukulunhu wehongo moshitopolwahoololo Sophia Fredericks okwa yandje ombedi kedopo lounona moshitopolwahoololo ta ti ola etwa kokulongifa oingangamwifi nomalodu okomkunli mokati kounona vofikola neenghono, nosho yo kokufaula kwovahongifikola.

Eshi osha landula oshitopolwahoololo shaKunene eshi sha kala pondodo 14 oikando ivali ye lishikula momakonakono opashiwana ondodo 11 nopondodo onimuwoi moindjemo yondodo 12.

Oshitopolwahoololo okwa li shi li pondodo 14 odula ya dja ko, eshi kwa li ashike shi na ounon ave li 159 ovo ve shi pondola okuya kondodo 12.

“Eefikola moshitopolwahoololo shaKunene odi li moupyakadiwounona vehe na omikalo ovo tava longifa oingangamwifi nomalodu sha pitilila voo ihava i keetundi shaashi ohava kala va kala shike mendingosho omaufiku,” Federicks osho a ti ngaho.

Natango okwa ti edopo eli otali etwa yoo kovahongifikola ovo ihava konakona ngee ounona ova mana ko ngaa omambo avo nokuninga omeendululo.

Okwa ti kutya ombelwa yomukulunhuwiliki okwa li ya ninga omapekapeko oo kwa li a mona kutya eefikola dihapu odi na ounona tava fiye po ofikola nounona vahapu tava ningi omateelelo.

“Odula yandja ko, okwa li pu na ounona ve li 1 000 va efa ofikola nounona ve li 225 va ninga omateelelo, omo mu na kamwe ke na eedula 13.”
Okwa popya kutya eefikola oda pula ovadali opo va yandje oikwafifohongo aishe, omanga kwa li da pula oministili yehongo nombelewa yomukulunhuwiliki i lande oikwafifohongo.

“Ombedi kai li kepangelo ashike okovakulunhufikola ovo va tumna omusholondodo aushe kovadali omanga kwa li ashike va pubwa okupula ovadali ngee pu na osho shihe po.”

Fredericks okwa ti oshitopolwahoololo otashi longele kumwe noministili yeameno opo i ningi oikonga moshitopolwahoololo nokukwashilipaleka kutya ounona ovo ve li koshiyeedula 18 kave li meendingosho.

Opu na omafeneko okushakena novadali nomalelo opamufyuululwakalo opo ku ningwe omafaneko nghee ku na okukelelwa elongifo nai loingangamwifi nomalodu mokati kounona, ngaashi omaudano, osho a weda po ngaho.

“Ofye atuke, ongovawiliki, itatu ningi keshe shimwe. Otwa oshiwana shi lipule kutya ounona va ohava hange oingangamwifi ei pen nongee ei oyo onghalamwenyo va hala.”

OVADALI ‘VA DIMBIWA’
Natango, ovadali moshitopolwahoololo shaKunene ova ti ohave liumbatelwa va fa ounona vehe shi vepangelo, osho tava ti osho hashi eta ounona va kale itava ningi nawa meefikola moshitopolwahoololo.

Omudali koKunene Ben Kapi okwa ti epangelo ola shunifa pedu eyambidido lavo lovadali eshi tali va pula va lande oikwafifohongo nande kave na oimalwa yokulanda oinima oyo.

Kapi okwa dnga omufindo kutya ovadali ovo va tala mounafaalama opo vayambidide ounona vavo ova kala nokudengwa koshikukuta osho sha twikilafana, omanga vamwe tava fininikwa opo va landife po oimunayavo.

EHANDUKILO
John Haneb kamusela welelo lopamufyuululwakalo laHai-//Om Traditional Authority okwa koleka kutya ounona ohava ende eendjila dile va yuka keefikola.

Okwa ti vali okuhena ohokwe kwovadali melihongo lounona vavo nako okwa weda koidjemo ya nghundipala yoshitopolwa.

“Ova dali kave na noifiilwalonga younona vavo ile osho tava ningi konima yofikola. Ounona ove na ashike nokunwa omakaya nokukala meendingosho,” Osho a ti ngaho.

Haneb okwa ti napa tulwe moilonga omilandu dihapu opo kukwashilipalekwe kutya eendingosho otadi liufa koveta oyo i li ominge nokulandifa omalodu kounona.

Okwa pula ovadali opo va kale ve na omakwatafano akola neefikola opo va dule okuudakeshe osho tashi linyenge, ngaashi ounona itava i keetundi.

“Ovadali nava kale ve litula mo mehongo lounona vavo, ndee ngee ofikola oya ti ounona vavo kave na omikalo, nava efe ofikola ova pe ehandukilo nade okukomana ashike mongudlu yofikola ile moluumbo lofikola.”

OVALONGI OVA TEKA OMUKUMO
Hamushangandjai wehangano lovalongifikola ledina Teachers Union of Namibia Muhongora Kavihuha okwa ti oshinima shimwe osho tashi eta edo moshitopolwahoololo ovalongifikola ovo hava longo noudiinini va teka omukumo, shaashi ohava mono ashike eemhito dopombada, ngaashi ovakulunhufikola novataleli veefikola tadi pewa ovanhu okudja koitopolwahoololo ya yooloka.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News