Banner Left
Banner Right

Efupa ola imba opolohalama yokutunga omaumbo i ye komesho nawa – Pohamba

OMAUMBO … Pelesidente mukulu Hifikepunye Pohamba okwa ti ovalongi voproyeka yokutunga omaumbo inava wilika nawa oilonga nopeemhito dimwe, ova tunga omaumbo ehe na oinima aishe oyo ya pumbiwa noya fimana. Efano: La yandjwa

Pelesidente mukulu Hifikepunye Pohamba okwa ti efupa lovatungi ola nyanauna ondunge yaye yoproyeka yokutunga omaumbo yongushu yeebiliyona N$48 oyo kwa li tai lalakanene okutunga omaumbo e li 185 000 manga omudo 2030 inau koya.

“Mupya munene, etulomoilonga la nghundipala loproyeka yokutunga omaumbo ola nyanauna oshinima ashishe, shaashi efupa ole lidenga mo ndee tali nyeke ko omalalakano awa omangale yokutunga omaumbo, oyo kwa li tai dulu okuyandja omauwa kovanhu vahapu,” Pohamba osho a popya ngaho mondjokononanghalamwenyo yaye, ‘Footprints of Hifikepunye Pohamba – Ondjila ei A enda’.

Momudo 2013, Pohamba okwa li a holola ehalo lopolohalama yokutunga omaumbo, ashike ondjodi yaye inai itwa.

Omulanduli waye, Hage Geingob, okwa li a kaleka oproyeka momudo 2017, ta ti mokuyandja otendela omu na omapuko noulingilingi ahapu.

The Namibian okwa li a eta poluuheela nghee oshimaliwa shi fike peebiliyona N$3,5 shoproyeka yokutunga omaumbo kwa li sha twalwa pombada nai kovatungi.

Vamwe, omikanda okwa li tadi ti, ovaninga ashike eemiliyonela oufiku umwe auke konima va yandja po oilonga komahangano aSouth Africa.

Nomonakadona waPohamba yeemwene okwa li a pewa otendela yokutunga omaumbo yongushu yeemiliyona N$16 kOtjiwarongo.

EFUPA

Mokambo kaye, Pohamba okwa ti oproyeka yomaumbo ovafyoona okwa li oshinima sha fimana kuye eshi a ya koshipundi.

“Okwa li hashi luluma nge keshe fimbo handi piti meedoolopa. Kakwa li shi na kutya nee okwa li ndi li kOkatima Mulilo ile okOmbaye, Oshakati ile okOpuwo – okumona ovanhu vetu ve li momaumbo oipeleki vehe na omeva a yela nokunwa, olusheno nosho yo oundjuwo,” Osho a ti ngaho.

“Onghee nee, oproyeka yokutunga omaumbo ovafyoona okwa li oyo yomoinima imwe ipe ya li koshi yelelo lange,” Osho a nyola ngaho.

Pohamba okwa ti otashi mu luluma vali unene shaashi omaumbo aa ahapu natango keena ovanhu. Nande omaumbo amwe moproyeka okwa pwa okulongwa, omaumbo ahapu natango keena ovanhu.

Omaumbo e li 360, mOvenduka natango keena ovanhu, konima yeedula 11 eshi pelesidente mukulu a tameka oproyeka ei. Pohamba okwa ti nakulonga oilonga yoproyeka ei ina wilika nawa okutunga nopeemhito dimwe, okwa tunga omaumbo eha ne oinima aishe oyo ya pumbiwa.

“Okwa li nda kumwa momudo 2020 eshi nda mona kutya omaumbo amwe ovanhu ovo ve na oiyemo i li pedu oo kwa li a tungwa pefimbo ndi li koshipundi keena ovanhu notaa monifwa oixuna,” Osho a ti ngaho.

Pohamba okwa ti kakwa li nande a lombwelwa nawa kombinga yomapuko oo a li moproyeka yokutunga omaumbo.

Okwa ti okwa udifwa nai kovanhu ovo elelo laye kwa li le lineekelela oshinakuwanifa eshi, osho a ti ngaho.

“Ongapelesidente, elineekelo lange oli li movanhu ovo nda hoolola. Mupya munene, oinima yopaumwene otai dulu okupopifalifa oinima ngee oto tale nawa,” Osho a ti ngaho.

Okuhena omaumbo kwovanhu, kwa wedwa komwaalu wovanhu meedoolopa tau i pombada, okwa li kwa pumbwa onghatu yomeendelelo koupyakadi womaumbo.

Momudo 2023, omaumbo e fike po 4 200 okwa tungwa ndee taa pewa ovanhu.

Oproyeka yokutunga omaumbo okwa li ya nuninwa ovanhu ovo ve na oiyemo i li pedu opo va lande omaumbo keendado da kufwa neepelesenda 50 ile 60 she likololela koiyemo yomulandi.

Paife ngaha Namibia oku na omaumbo e fike po300 000 inaa pwa okutunga.

‘HAILULU ONDE KU HANDUKILA’

Pohamba okwa li a yandja oushima komukulunhuwiliki mukulu wehangano lopashiwana lokutunga omaumbo ledina National Housing Enterprise Vinson Hailulu kombinga yomaumbo, oo a ti okwa li a longwa nokutungwa a fa omatungo opefimbo loukoloni.

“Ngee omundilo owa dilile kombinga oku (wa pata oshivelo), ovanhu ava otava fi,” Pohamba osho a ti ngaho pefimbo olo.

Okwa weda po vali: “ Onde ku handukila.”

Mokambo kaye, pelesidente ota dimbulukwa a ifana Hailulu.

“Okwa li nda udika nawa eshi kwa li nda popya oshili kutya, ‘Ngee omundilo owa dilile kombinga oku, ovanhu ava otava fi!,” Pohamba osho a ti ngaho.

Pohamba okwa ti okwa kala ha talele po eenhele odo omaumbo oproyeka ei taa tungwa inashi shiivifwa opo a tale kutya oilonga oya fikama peni.

“Okufika inashi shiivifwa ohashi pitike opo ndi shakeneke ovo ve na oshinakuwanifa shoproyeka, nosho yo oku mona kutya oilonga otai i komesho ngahelipi pefimbo opo. Okwa li ndi na ouyelele wange mwene inau dja nande komunhu,” Osho a ti ngaho.

“Nande okwa li nda ninga eenghendabala dokutala eyokomesho, onda mona kutya okwa li pu na ounghundi womafaneko petameko loilonga aishe,” Osho a shanga ngaho.

“Ngee omafaneko omaumbo nomutungilo u na omapuko owa tambulwa ko kovanambelewa moministili, omutungi otai i ashike komesho ndee ta longo etungo olo lihe na oshilonga nande osha sha.

“Okwa li shi tilifa neenghono kovanambelewa vepangelo eshi inava mona kutya omaumbo avo kakwa li e na omuvelo utivali kokombifa.”

Pelesidente mukulu okwa ti omulandu welalakano londunge yokutunga omaumbo okwa li wa yooloka, shaashi omumbwe yomaumbo moNamibia oi li pombada neenghono itai dulu okweefwa ashike ngaho.

“Eshi okwa li sha hololwa kondado ya ya pombada yomaumbo meedoolopa detu,” Osho a ti ngaho.

Pohamba okwa ti oproyeka yokutunga omaumbo oshiwana okwa li oshinima shakula kuye.

“Eemhito di fike pamwe okwa li da longifwa opo ku kandulwe po omumbwe yoshiwana yomaumbo nomalukalwa e li pondodo.”

Pohamba okwa ti ehalo laye okwa li okumona Ovanamibia aveshe ve li momidingonoko di na oundjolowele nokuvapa onghalamwenyo i na ongushu okupitila mefikopamwe nomokutopola eliko.

“Okwa li ya nuninwa okuxwepopaleka omalukalwa Ovanamibia ovo ve na oiyemo i li pedu ovo ve lilongela ashike momalukanda omeedoolopa,” Osho a ti ngaho.

Stay informed with The Namibian – your source for credible journalism. Get in-depth reporting and opinions for only N$85 a month. Invest in journalism, invest in democracy –
Subscribe Now!

Latest News