Oshiwambo News
Omaulikilo giipindi otaga ende taga koko ethimbo kehe
By: OSWALD SHIVUTEOMUPRESIDENDE Hifikepunye Pohamba okwa ti otashi nyanyudha sho omaulikilo gopaipindi ga Ngwediva taga ende taga yi komeho omumvo kehe.
Shika okwe shi popi moshipopiwa she shoka sha li sha leshwa pehala lye kOmuprima gwOpevi gwa Namibia Marco Hausiku, okwa ti kutya otashi nyanyudha sho omaulikilo giipindi ga Ngwediva taga ende taga yi komeho omvula kehe.
Omupresidende Pohamba ta ti omvula kehe Omaulikilo gIipindi ga Ngwediva, ngoka nuumvo ge na aauliki yiinimayawo ye li 460, otaga hili aanangeshefa oyendji mboka haye ya kOm,uaulikilo ngaka okuza koombinga noombinga dhoshilongo noshowo pondje yoshilongo nokuli.
Omupresidende Pohamba ta pandula Meya gwa Ngwewdiva nElelo lye sho haya kala aluhe haya longekidha omaulikilo ngaka nawa ngeyi. Ta pandula wo aalongekidhi yOmaulikilo ngaka.
Ta ti oga longekidhwa nawa lela. Omupresidende ta ti shika osha eta mpoka, shi hile Aanangeshefa okuza mo African noko Asian. Omupresidende Pohamba ta ti kutya Epangelo otali kondjo nokutula po Ooprograma dhokukutha po oluhepo nokwaana iiolonga mokati koshigwana okupitila mUuministeli wIipindi naamboka wUunamapya, Omeya, Uuniimuna nIihwa, ngoka wo ge li mOmaulikilo gIipindi pamwe namakwawo galwe taga gandjan omauyelele gIilonga nOoprograma dhEpangelo.
Omupresidendse Pohamba ta ti kutya okwa uva wo kutya Elelo lyaNgwediva otali ka tamununa mo Osenda yOmaulikilo ngoka molwashoka mboka haya ulike iinima yawo mOmaulikilo ngaka oya ninga oyendji lela noya pumbwa omahala ogendji pethimbo ndika.
Omupresidende ta ti oshinima shoka tashi ningwa kOmalelo gOondoolopa shokuninga omaulikilo gIipindi oshiwanawa noonkodno molwashoka otashi yambula po emona lyooondoolopa dhawo.
Ta indile kOmahangano nokaanangeshefa ya tsikile nokutunga moondoolopa opo ya kwathele omalelo gOondoolopa nomahala gawo no0showo oshigwana shaamoka moku shi pa iilonga opo shi ye nawa komeho.Omupresidende ta ti okwaa na iilonga moshigwana oshinima shi na omaipulo omanene nEpangelo otali kondjo ngashi tali vulu okukandula po okwaa na iilonga noluhepo mokati koshigwana, opo sho taku ka thikiwa kondjodhi yo 2030, oshigwana shi adhika sha kola pamona nuuthigona wa kandulwa po.
Ta ti Epangelo olya kutha ko oongaku mokuyambidhidha oongeshefa ooshona mIitopolwa moka opo dhi yambule po onkalonawa yoshigwana moku pa iilonga mboka kaye na iilonga.
Ta indile nee kaanangeshefa ya kondje ngashi taya vulu opo ya ete po sha shomupondo okupitila momayambidhidho ngoka taya mono kEpasngelo ya yambule po emona lyoshilongo noshigwana. Omupresidende ta ti moolweendo lwomvula yab zi ko noyonuumvo aanangeshefaqoya mono notaya mono omauyelele nomadhewo mokuninga ootendera dhiiolonga, unenen mbyoka yokutunga oondjila, omatungo ga Holomende ngashi Oosikola, iipangelo nosho tuu. Omupresidende Pohamba ta ti okwa tungwa omatungo goongeshefa kEpangelo, ngashi pOndangwa, pEenhana, mOngwediva, Rundu, Outapi,Opuwo, Okakarara , Oshikuku, Onandjaba noshowo pOvitoto.
Ta ti wo kutya Epangelo otali kondjo wo nokugandja omayele kOmalelo gOondoolopa ga landitha omahala, omavi kondando yi shi ngaa okwiinekelwa.Ta ti wo kutya opwa tungwa Oopaaka dhOongeshefa kEpangelo ngashi mOnandjaba, mOshikuku, mOkongo, mOshakati, Mombaye, mOtjiwarongo noshowo mOmalinda, naanangeshefa ye li pOoperesenda 57 taya longele moongeshefa ndhoka, oomeme. Omupresidende Pohamba ta ti otapu ka totwa wo molutu lyokuhumitha komeho elandithopondje lyiilikolomwa ya Namibia.
Ota pu ka totwa wo Olutu lu na sha nIikwaipindi moNamibia ndoka talu ka kala lyiigameka kIitegelewanakugwanithwapo yEhangano lya SACU. Omupresidende Pohamba ta ti Oshikondo shUunamapya otashi tsuwa omukumo noku yambidhidhwa kEpangelo shi yakmbule po Uunamapya nUuniimuna opo kumonike iikuloya ya gwana moshigwana. Presidende Pohamba ta tseyitha wo ta ti kutya mOngwediva otamu tungwa Endiki lyIihape niiyimati enene moka tamu ka kala aluhe iihape yiikwamboga niiyimati iitalala nawa, tayi landwa koshigwana nokuliwa koshigwana shi mone Oovitamine opo shi kale sha kola nawa noshi nshi okudhiolaadhila nawa.Ó Oosenda dhOpaipindi dhatya ngawo otadhi nka t8ungwa wo nomOondoolopa oonkwawo,Ó Pohamba ta ti nokugwedha po ta ti kutya Ehangano lyOmapendulopo lya Namibia (NDC) otali ka ningululwa nawa opo li ka yambule po oshigwana paengeshefa dhopaunafaabulika nOpaunamapya.
Omaulikilo gIipindi ga Ngwediva nuumvom oga gwanithab oomvula omulongo notaga dhana nokutyapula wo evalo lyago nuumvo momaulikilo ngaka. Omupresidende Pohamba okwe ga halela ompolo yi li nawa nonkalo tayi kalelele nawa ngawo.
