Full Story

07.04.2005

Aaleli yIitopolwa yakuleni nawa oshigwana; Pohamba ta ti

By: OSWALD SHIVUTE

PODIBO P ETHIMBO ta popitha engathithi lyoshigwana pOdibo mOsoondaha ya zi ko, Omupresidende Hifikepunye Pohamba okwa ninga ekunkililo e li ukitha mOokansola yIitopolwa noyOondoolopa noshowo Oogavena nOomeya kumwe nAaleli yOpamuthigululwakalo kutya naya ya yakula oshigwana nawa nopauyuki, pwaa na oondjoolola, nenge "lunga itapula".


Pohamba okwe yile okudhana pamwe noshigwana evalo lya Namibia sho a

gwanitha omimvo omulongonantano a manguluka noshowo okupandulwa

nokuhalelwa omayambeko sho a ningi Omupresidende omutiyali gwa

Namibia.

Omupresidende Pohamba ta lombwele engathithi ndjoka kutya

mEpangelo lye itaka ethela mo nande mu kale yamwe yomwaamboka ya

pewa iilonga ya kale itaya longo nuudhiginini omolu eyambulopo

lyoshilongo noshigwana.

 

Ta ti ite kiidhidhimikila nande uulingilingi, okulunga itapula,

uukwamuhoko, eningilokoombunda, omayako nosho tuu yilwe ya fa mbika

mbyoka tayi vulu okushunitha ehumokomeho neyambulopo lyoshigwana

noshilongo konima.

 

"Mepangelo lyandje kamu na omuhona."

 

Atuheni mboka tu lyeni aawiliki, otulyeni aakaleli yoshigwana

notu na oku shi kalela po moompumbwe dhasho, momaudhigu gasho

nomomauwanawa gasho.

 

Onkee ano kehe ngoka te kiidhenga montulo nokulombwela oshigwana

ta ti kutya, "Ngaye ongaye te ti pii, na omu na okuninga shoka nda

hala, ye ita yakula oshigwana ngashi shi na okukala, otaka talika

neho etiligane kEpangelo lyandje."

 

Omupresidende Pohamba ta ti ngaaka nokutsikila ko ta lombwele

oshigwana mpoka kutya ngele osha dhidhilike pu na Kansola, kutya

nee ogwOpashitopolwa, ogwopandoolopa nenge Gavena gwawo nenge Meya

gwawo, itiihumbata nawa, naye mu lombwele ye a tale shoka ta ningi

po.

 

Pohamba ta ti kutya ngele Kansola a tya ngaaka ogwOswapo nokuli,

otaka ungaungiwa naye meendelelo okupitila kOmbelewa onene

yoSwapo.

 

"Kehe ngoka wu na oshinakugwanithwa mokati koshigwana, kala to

shi gwanitha po.

 

Kehe gumwe mpoka wu li moshilongo shetu, kala to longo, ndele

nee longa pauyuki nokukala kokule neyakulo lyopaulingilingi, oshoka

oshigwana inashi hala eyakulo lyopaulingilingi lyo wo Epangelo

lyandje itali kiidhidhimikila uulingilingi nande."

 

Omusamane Pohamba ta ti ngaaka.

 

Ta gwedha po wo a thinda mAaleli yOpamuthigululwakalo, te ya

pandula sho taya yakula oshigwana nawa noye li omeho gEpangelo uuna

tashi ya komahala gaayehe moshilongo.

 

N ayo wo okwe ya kunkilile ya yakule aayakulwa yayo nawa.

 

Ta indile kaayakulwa kAakwaniilwa nOmalenga, ano nkAaleli yawo

yOpamuthiguluwakalo, nayo wo ya kale taya simaneke Aakwnaiilwa yawo

nomalenga gawo nokulongela kumwe nayo momikunda noshowo mIikandjo

nomIitopolwa yawo moka.

 

Omupresidende okwa ti naye wo omuntu na okwa pumbwa okupewa

omauyele koshigwana shoka ta lele.

 

Onkee okwa indila koshigwa shi kale sha manguluka moku mu pa

omayele, ye te ga thindi a tale shoka shuuka naashoka tashi vulu

okuningwa po, pamayele ngoka ta mono po.

 

Omupresidende Pohamba ta kunkilile oshigwana shi ikaleke kokule

niinima ya pamba uukwamuhoko.

 

Ta ti kutya ngashi ye e li mpoka ke li Omupresidende gwaapopi

yOshikwanyama nenge gwaapopi yOshiwambo nenge yeni po, ihe

ogwaAanamibia ayehe koonono, kutya nee oyomuhoko guni nenge

gwolwaala luni, gwEitaalo lini nenge gwOngundu yOpolotika yini.

 

Ta ti ngele tashi ya puye ongOmupresidende gwOrepublika ya

Namibia nena okulile po Aanamibia ayeheyehe.

 

"Inandi hala uukwamuhoko nomEpangelo lyandje uukwamuhoko, itau

kiidhidhimikilwa mo nande."

 

Presidende Pohamba ta ti ngaaka nomuthindo nokwiindila oshigwana

shi simanekathane, shi longele kumwe nokuyambula po emona lyasho

noshowo onkalonawa yasho.

 

Omupresidende Pohamba ta lombwele engathithi ndjoka kutya mEpangelo

lye itaka ethela mo nande mu kale yamwe yomwaamboka ya pewa iilonga

ya kale itaya longo nuudhiginini omolu eyambulopo lyoshilongo

noshigwana.Ta ti ite kiidhidhimikila nande uulingilingi, okulunga

itapula, uukwamuhoko, eningilokoombunda, omayako nosho tuu yilwe ya

fa mbika mbyoka tayi vulu okushunitha ehumokomeho neyambulopo

lyoshigwana noshilongo konima."Mepangelo lyandje kamu na

omuhona."Atuheni mboka tu lyeni aawiliki, otulyeni aakaleli

yoshigwana notu na oku shi kalela po moompumbwe dhasho, momaudhigu

gasho nomomauwanawa gasho.Onkee ano kehe ngoka te kiidhenga montulo

nokulombwela oshigwana ta ti kutya, "Ngaye ongaye te ti pii, na omu

na okuninga shoka nda hala, ye ita yakula oshigwana ngashi shi na

okukala, otaka talika neho etiligane kEpangelo

lyandje."Omupresidende Pohamba ta ti ngaaka nokutsikila ko ta

lombwele oshigwana mpoka kutya ngele osha dhidhilike pu na Kansola,

kutya nee ogwOpashitopolwa, ogwopandoolopa nenge Gavena gwawo nenge

Meya gwawo, itiihumbata nawa, naye mu lombwele ye a tale shoka ta

ningi po.Pohamba ta ti kutya ngele Kansola a tya ngaaka ogwOswapo

nokuli, otaka ungaungiwa naye meendelelo okupitila kOmbelewa onene

yoSwapo."Kehe ngoka wu na oshinakugwanithwa mokati koshigwana, kala

to shi gwanitha po.Kehe gumwe mpoka wu li moshilongo shetu, kala to

longo, ndele nee longa pauyuki nokukala kokule neyakulo

lyopaulingilingi, oshoka oshigwana inashi hala eyakulo

lyopaulingilingi lyo wo Epangelo lyandje itali kiidhidhimikila

uulingilingi nande."Omusamane Pohamba ta ti ngaaka.Ta gwedha po wo

a thinda mAaleli yOpamuthigululwakalo, te ya pandula sho taya

yakula oshigwana nawa noye li omeho gEpangelo uuna tashi ya

komahala gaayehe moshilongo.N ayo wo okwe ya kunkilile ya yakule

aayakulwa yayo nawa.Ta indile kaayakulwa kAakwaniilwa nOmalenga,

ano nkAaleli yawo yOpamuthiguluwakalo, nayo wo ya kale taya

simaneke Aakwnaiilwa yawo nomalenga gawo nokulongela kumwe nayo

momikunda noshowo mIikandjo nomIitopolwa yawo moka. Omupresidende

okwa ti naye wo omuntu na okwa pumbwa okupewa omauyele koshigwana

shoka ta lele.Onkee okwa indila koshigwa shi kale sha manguluka

moku mu pa omayele, ye te ga thindi a tale shoka shuuka naashoka

tashi vulu okuningwa po, pamayele ngoka ta mono po.Omupresidende

Pohamba ta kunkilile oshigwana shi ikaleke kokule niinima ya pamba

uukwamuhoko.Ta ti kutya ngashi ye e li mpoka ke li Omupresidende

gwaapopi yOshikwanyama nenge gwaapopi yOshiwambo nenge yeni po, ihe

ogwaAanamibia ayehe koonono, kutya nee oyomuhoko guni nenge

gwolwaala luni, gwEitaalo lini nenge gwOngundu yOpolotika yini.Ta

ti ngele tashi ya puye ongOmupresidende gwOrepublika ya Namibia

nena okulile po Aanamibia ayeheyehe."Inandi hala uukwamuhoko

nomEpangelo lyandje uukwamuhoko, itau kiidhidhimikilwa mo

nande."Presidende Pohamba ta ti ngaaka nomuthindo nokwiindila

oshigwana shi simanekathane, shi longele kumwe nokuyambula po emona

lyasho noshowo onkalonawa yasho.


Rates Card