Full Story
Aaleli yIitopolwa yakuleni nawa oshigwana; Pohamba ta ti
By: OSWALD SHIVUTEPODIBO P ETHIMBO ta popitha engathithi lyoshigwana pOdibo mOsoondaha ya zi ko, Omupresidende Hifikepunye Pohamba okwa ninga ekunkililo e li ukitha mOokansola yIitopolwa noyOondoolopa noshowo Oogavena nOomeya kumwe nAaleli yOpamuthigululwakalo kutya naya ya yakula oshigwana nawa nopauyuki, pwaa na oondjoolola, nenge "lunga itapula".
Pohamba okwe yile okudhana pamwe noshigwana evalo lya Namibia sho a
gwanitha omimvo omulongonantano a manguluka noshowo okupandulwa
nokuhalelwa omayambeko sho a ningi Omupresidende omutiyali gwa
Namibia.
Omupresidende Pohamba ta lombwele engathithi ndjoka kutya
mEpangelo lye itaka ethela mo nande mu kale yamwe yomwaamboka ya
pewa iilonga ya kale itaya longo nuudhiginini omolu eyambulopo
lyoshilongo noshigwana.
Ta ti ite kiidhidhimikila nande uulingilingi, okulunga itapula,
uukwamuhoko, eningilokoombunda, omayako nosho tuu yilwe ya fa mbika
mbyoka tayi vulu okushunitha ehumokomeho neyambulopo lyoshigwana
noshilongo konima.
"Mepangelo lyandje kamu na omuhona."
Atuheni mboka tu lyeni aawiliki, otulyeni aakaleli yoshigwana
notu na oku shi kalela po moompumbwe dhasho, momaudhigu gasho
nomomauwanawa gasho.
Onkee ano kehe ngoka te kiidhenga montulo nokulombwela oshigwana
ta ti kutya, "Ngaye ongaye te ti pii, na omu na okuninga shoka nda
hala, ye ita yakula oshigwana ngashi shi na okukala, otaka talika
neho etiligane kEpangelo lyandje."
Omupresidende Pohamba ta ti ngaaka nokutsikila ko ta lombwele
oshigwana mpoka kutya ngele osha dhidhilike pu na Kansola, kutya
nee ogwOpashitopolwa, ogwopandoolopa nenge Gavena gwawo nenge Meya
gwawo, itiihumbata nawa, naye mu lombwele ye a tale shoka ta ningi
po.
Pohamba ta ti kutya ngele Kansola a tya ngaaka ogwOswapo nokuli,
otaka ungaungiwa naye meendelelo okupitila kOmbelewa onene
yoSwapo.
"Kehe ngoka wu na oshinakugwanithwa mokati koshigwana, kala to
shi gwanitha po.
Kehe gumwe mpoka wu li moshilongo shetu, kala to longo, ndele
nee longa pauyuki nokukala kokule neyakulo lyopaulingilingi, oshoka
oshigwana inashi hala eyakulo lyopaulingilingi lyo wo Epangelo
lyandje itali kiidhidhimikila uulingilingi nande."
Omusamane Pohamba ta ti ngaaka.
Ta gwedha po wo a thinda mAaleli yOpamuthigululwakalo, te ya
pandula sho taya yakula oshigwana nawa noye li omeho gEpangelo uuna
tashi ya komahala gaayehe moshilongo.
N ayo wo okwe ya kunkilile ya yakule aayakulwa yayo nawa.
Ta indile kaayakulwa kAakwaniilwa nOmalenga, ano nkAaleli yawo
yOpamuthiguluwakalo, nayo wo ya kale taya simaneke Aakwnaiilwa yawo
nomalenga gawo nokulongela kumwe nayo momikunda noshowo mIikandjo
nomIitopolwa yawo moka.
Omupresidende okwa ti naye wo omuntu na okwa pumbwa okupewa
omauyele koshigwana shoka ta lele.
Onkee okwa indila koshigwa shi kale sha manguluka moku mu pa
omayele, ye te ga thindi a tale shoka shuuka naashoka tashi vulu
okuningwa po, pamayele ngoka ta mono po.
Omupresidende Pohamba ta kunkilile oshigwana shi ikaleke kokule
niinima ya pamba uukwamuhoko.
Ta ti kutya ngashi ye e li mpoka ke li Omupresidende gwaapopi
yOshikwanyama nenge gwaapopi yOshiwambo nenge yeni po, ihe
ogwaAanamibia ayehe koonono, kutya nee oyomuhoko guni nenge
gwolwaala luni, gwEitaalo lini nenge gwOngundu yOpolotika yini.
Ta ti ngele tashi ya puye ongOmupresidende gwOrepublika ya
Namibia nena okulile po Aanamibia ayeheyehe.
"Inandi hala uukwamuhoko nomEpangelo lyandje uukwamuhoko, itau
kiidhidhimikilwa mo nande."
Presidende Pohamba ta ti ngaaka nomuthindo nokwiindila oshigwana
shi simanekathane, shi longele kumwe nokuyambula po emona lyasho
noshowo onkalonawa yasho.
Omupresidende Pohamba ta lombwele engathithi ndjoka kutya mEpangelo
lye itaka ethela mo nande mu kale yamwe yomwaamboka ya pewa iilonga
ya kale itaya longo nuudhiginini omolu eyambulopo lyoshilongo
noshigwana.Ta ti ite kiidhidhimikila nande uulingilingi, okulunga
itapula, uukwamuhoko, eningilokoombunda, omayako nosho tuu yilwe ya
fa mbika mbyoka tayi vulu okushunitha ehumokomeho neyambulopo
lyoshigwana noshilongo konima."Mepangelo lyandje kamu na
omuhona."Atuheni mboka tu lyeni aawiliki, otulyeni aakaleli
yoshigwana notu na oku shi kalela po moompumbwe dhasho, momaudhigu
gasho nomomauwanawa gasho.Onkee ano kehe ngoka te kiidhenga montulo
nokulombwela oshigwana ta ti kutya, "Ngaye ongaye te ti pii, na omu
na okuninga shoka nda hala, ye ita yakula oshigwana ngashi shi na
okukala, otaka talika neho etiligane kEpangelo
lyandje."Omupresidende Pohamba ta ti ngaaka nokutsikila ko ta
lombwele oshigwana mpoka kutya ngele osha dhidhilike pu na Kansola,
kutya nee ogwOpashitopolwa, ogwopandoolopa nenge Gavena gwawo nenge
Meya gwawo, itiihumbata nawa, naye mu lombwele ye a tale shoka ta
ningi po.Pohamba ta ti kutya ngele Kansola a tya ngaaka ogwOswapo
nokuli, otaka ungaungiwa naye meendelelo okupitila kOmbelewa onene
yoSwapo."Kehe ngoka wu na oshinakugwanithwa mokati koshigwana, kala
to shi gwanitha po.Kehe gumwe mpoka wu li moshilongo shetu, kala to
longo, ndele nee longa pauyuki nokukala kokule neyakulo
lyopaulingilingi, oshoka oshigwana inashi hala eyakulo
lyopaulingilingi lyo wo Epangelo lyandje itali kiidhidhimikila
uulingilingi nande."Omusamane Pohamba ta ti ngaaka.Ta gwedha po wo
a thinda mAaleli yOpamuthigululwakalo, te ya pandula sho taya
yakula oshigwana nawa noye li omeho gEpangelo uuna tashi ya
komahala gaayehe moshilongo.N ayo wo okwe ya kunkilile ya yakule
aayakulwa yayo nawa.Ta indile kaayakulwa kAakwaniilwa nOmalenga,
ano nkAaleli yawo yOpamuthiguluwakalo, nayo wo ya kale taya
simaneke Aakwnaiilwa yawo nomalenga gawo nokulongela kumwe nayo
momikunda noshowo mIikandjo nomIitopolwa yawo moka. Omupresidende
okwa ti naye wo omuntu na okwa pumbwa okupewa omauyele koshigwana
shoka ta lele.Onkee okwa indila koshigwa shi kale sha manguluka
moku mu pa omayele, ye te ga thindi a tale shoka shuuka naashoka
tashi vulu okuningwa po, pamayele ngoka ta mono po.Omupresidende
Pohamba ta kunkilile oshigwana shi ikaleke kokule niinima ya pamba
uukwamuhoko.Ta ti kutya ngashi ye e li mpoka ke li Omupresidende
gwaapopi yOshikwanyama nenge gwaapopi yOshiwambo nenge yeni po, ihe
ogwaAanamibia ayehe koonono, kutya nee oyomuhoko guni nenge
gwolwaala luni, gwEitaalo lini nenge gwOngundu yOpolotika yini.Ta
ti ngele tashi ya puye ongOmupresidende gwOrepublika ya Namibia
nena okulile po Aanamibia ayeheyehe."Inandi hala uukwamuhoko
nomEpangelo lyandje uukwamuhoko, itau kiidhidhimikilwa mo
nande."Presidende Pohamba ta ti ngaaka nomuthindo nokwiindila
oshigwana shi simanekathane, shi longele kumwe nokuyambula po emona
lyasho noshowo onkalonawa yasho.
